Odrejanje dela v času odrejene pripravljenosti za delo in plačilo za opravljeno delo preko polnega delovnega časa – zahteva

Odrejanje dela v času odrejene pripravljenosti za delo in plačilo za opravljeno delo preko polnega delovnega časa – zahteva

Policijski sindikat Slovenije je glede odrejanje dela v času odrejene pripravljenosti za delo in plačila za opravljeno delo preko polnega delovnega časa na Policijo naslovil spodnjo zahtevo:

Na Policijski sindikat Slovenije (v nadaljevanju: PSS) že nekaj časa prejemamo sporočila članov, da  plačilo za opravljeno delo v času odrejene pripravljenosti, kadar se je opravljala druga nujna naloga (73. člen ZODPol), ni ovrednoteno kot delo preko polnega delovnega časa, temveč kot redna delovna obveza, z dodatkom za delo po posebnem razporedu. Po našem mnenju praksa, ki se izvaja pri odrejanju dela in posledičnem vrednotenju oz. izplačilu, v teh primerih ni pravilna. V tovrstnih primerih namreč ne prihaja do takšne prekinitve dela, ki bi policistu omogočila nepretrgan počitek, kot ga določa zakon, ki ureja delovna razmerja (v primeru neenakomerne razporeditve ali začasne prerazporeditve se zagotovi nepretrgoma 11 urni počitek v obdobju 24 ur), zaradi česar je po našem mnenju v teh primerih pravilno odrejanje dela preko polnega delovnega časa v izjemnih ali nujnih primerih, neposredno na podlagi prvega odstavka 73. člena Zakona o organiziranosti in delu policije (Uradni list RS, št. 15/13, 11/14, 86/15, 77/16, 77/17, 36/19, 66/19 – ZDZ, v nadaljevanju: ZODPol), v povezavi s četrtim odstavkom 17.a člena Kolektivne pogodbe za policiste (Uradni list RS, št. 41/12, 97/12, 41/14, 22/16, 22/16; v nadaljevanju: KPP), in izplačilo nadur (130%) in ne odrejanje dela na podlagi tretjega odstavka 17.a člena KPP in izplačilo dodatka za delo po posebnem razporedu (20%).   

Prvi odstavek 73. člena ZODPol določa, da lahko nadrejeni policistu, ne glede na določbe zakona, ki ureja delovna razmerja, o časovnih omejitvah dnevne delovne obveznosti, dnevnega in tedenskega počitka ter dela preko polnega delovnega časa,  v izjemnih, nujnih ali nepredvidenih primerih, ko ni mogoče na drugačen način opraviti nalog policije, po poteku delovnega časa odredi, da po poteku delovnega časa brez take prekinitve dela, ki bi policistu omogočila počitek, kot ga določa zakon, ki ureja delovna razmerja, dokonča začeto nalogo ali opravi nujno nalogo.  

Odreditev dela po prvem odstavku 73. člena ZODPol je dopustna le za najkrajši možni čas, s tem da je treba policistu takoj po prenehanju razlogov zagotoviti sorazmerno daljši počitek skladno s splošnimi predpisi in kolektivnimi pogodbami. Soglasje policista ni potrebno (drugi odstavek, 73. člena ZODPol).

V praksi se pripravljenost za delo, kot posebni delovni pogoj, v skladu z operativnimi potrebami posameznih enot policije, odreja na podlagi določb 17.a člena KPP. Nepravilnosti (ki so posledica nepravilne uporabe pravne podlage za odrejanje dela v času pripravljenosti za delo) posledično zaznavamo pri obračunu ur dela, ki je opravljeno v času pripravljenosti na dan, ko je policist že opravil dnevno delovno obvezo, odrejeno z razporedom dela. Policist je v času pripravljenosti, ki posega v njegovo pravico do neprekinjenega dnevnega oziroma tedenskega počitka lahko pozvan na opravo nujne naloge le na podlagi 73. člena ZODPol. Vendar pa jim v teh primerih, kot izhaja iz prakse, delodajalec  delo v času pripravljenosti, na podlagi tretjega odstavka 17.a člena KPP, obračuna kot ure redne delovne obveze, povečane za 20 odstotkov urne postavke osnovne plače za dejansko opravljene ure, kolikor trenutno znaša dodatek za delo po posebnem razporedu (četrti odstavek 42. člena Kolektive pogodbe za javni sektor, v nadaljevanju: KPJS), kar pa po našem mnenju ni dopustno in ni pravilno.

Plačilo dela, opravljenega v času pripravljenosti za delo na dan, ko je policist že opravil dnevno delovno obveznost na podlagi razporeda dela, in mu je bila zagotovljena pravica do počitka skladno z določbami ZDR-1, ureja tretji odstavek 17.a člena KPP. Slednji določa, da se to delo šteje kot delo po posebnem razporedu, za katerega pa, skladno s predhodno navedenim, zaposlenemu pripada dodatek za delo po posebnem razporedu.

Plačilo za delo,  ki pa je opravljeno v času pripravljenosti na dan, ko je policist že opravil dnevno delovno obvezo in mu je bilo v času pripravljenosti poseženo v njegovo pravico do dnevnega oziroma tedenskega počitka s pozivom, da opravi nujno nalogo po 73. členu ZODPol (torej je v času pripravljenosti, ki posega v njegovo pravico do 11-urnega počitka v obdobju 24 ur,  pozvan, da opravi nujne naloge), pa je urejeno v četrtem odstavku 17.a člena KPP. Slednji določa, da se, ne glede na tretji odstavek 17.a člena KPP, ure, ki so opravljene v času pripravljenosti in odrejene na podlagi 73. člena Zakona o organiziranosti in delu v policiji za dokončanje začete naloge, štejejo kot delo preko polnega časa.

Dejstvo  je, da je inštitut pripravljenosti urejen v 17. in 17.a členu KPP. 17.a člen KPP v tretjem odstavku določa, da se delo, opravljeno v času pripravljenosti na dan, ko je policist že opravil dnevno delovno obveznost na podlagi razporeda dela, šteje kot delo po posebnem razporedu. Vendar pa opozarjamo, da predmetna določba ne velja v primerih, ko se delo v času pripravljenosti odredi preden je policistu zagotovljen minimalni neprekinjen počitek kot ga določa Zakon, ki ureja delovna razmerja (v nadaljevanju: ZDR-1).

Pravica do počitka je namreč ena izmed temeljnih pravic iz delovnega razmerja, ki jo je potrebno brezpogojno spoštovati!

ZDR-1 v 155. členu, ki opredeljuje počitek med zaporednima delovnima dnevoma jasno določa, da ima delavec v obdobju 24 ur pravico do počitka, ki traja nepretrgoma najmanj 12 ur (prvi odstavek). Delavec, ki mu je delovni čas neenakomerno razporejen (kar velja za vse policiste) ali začasno prerazporejen, ima v obdobju 24 ur pravico do počitka, ki traja nepretrgoma najmanj 11 ur. Upoštevaje določbe ZDR-1 v 157. in 158. členu je povsem jasno, da je odstop od temeljne pravice do počitka mogoč le z individualno pogodbo o zaposlitvi oz. z zakonom ali s kolektivno pogodbo dejavnosti.

Odstop od ureditve iz ZDR-1 in s tem poseg  v temeljno pravico do počitka je v Policiji določen s 73. členom ZODPol, zadnjič spremenjenim z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o organiziranosti in delu v policiji (ZODPol-C; Uradni list RS, št. 77/16). Ta v prvem, razširjenem odstavku vključuje tudi opravo nujne naloge in določa: »Ne glede na določbe zakona, ki ureja delovna razmerja, o časovnih omejitvah dnevne delovne obveznosti, dnevnega in tedenskega počitka ter dela preko polnega delovnega časa, lahko v izjemnih, nujnih ali nepredvidenih primerih, ko ni mogoče na drugačen način opraviti nalog policije, nadrejeni policistu po poteku delovnega časa odredi, da po poteku delovnega časa brez take prekinitve dela, ki bi policistu omogočila počitek, kot ga določa zakon, ki ureja delovna razmerja, dokonča začeto nalogo ali opravi nujno nalogo  

Ker s sprejemom sprememb in dopolnitev ZODPol v letu 2016 hkrati ni prišlo tudi do spremembe KPP v četrtem odstavku 17.a člena, v smislu razširitve tega odstavka tudi na opravo nujne naloge (namen slednjega pa je nesporno zasledovanje oz. usklajenost z določbami 73. člena ZODPol, ki so bile sprejete naknadno, po sklenitvi KPP), je po našem mnenju potrebno določbo četrtega odstavka 17.a člena KPP, ki se sklicuje na okoliščine iz 73. člena ZODPol, razlagati v smislu dopolnjenega prvega odstavka 73. člena ZODPol,  ki dopolnjuje  odrejanje dela preko polnega delovnega časa tudi za opravo nujne naloge, oziroma glede na neusklajenost določbe četrtega odstavka 17.a člena KPP z novim razširjenim prvim odstavkom 73.člena ZODPol, pri odrejanju in izplačilu ur za opravo nujne naloge, ki posega v pravico do počitka, neposredno uporabiti zakonsko določbo veljavnega prvega odstavka 73. člena ZODPol.

Glede na navedeno v PSS ocenjujemo, da je bilo zaradi nepravilnega odrejanja dejanskega dela preko polnega delovnega časa v času pripravljenosti za delo in posledično nepravilnega obračuna ur za delo preko polnega delovnega časa, oškodovanih več policistov. Iz tega razloga vas pozivamo, da v roku treh mesecev od prejema tega dopisa pridobite vse podatke o oškodovanih policistih in jim za obdobje petih let za nazaj zagotovite pravilni obračun ur dela preko polnega delovnega časa, ter izplačilo razlike v plači, s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. V izogib sodnim sporom, pa vam predlagamo, da v roku 15 dni od prejema tega poziva, pisno pripoznate zahtevo, ki jo  objavite na intranetu Policije, ter s tem ustavite tek zastaralnih rokov.