Statut policijskega sindikata Slovenije

STATUT POLICIJSKEGA SINDIKATA SLOVENIJE

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen
(temeljne določbe)

Policijski sindikat Slovenije (v nadaljnjem besedilu: PSS) je samostojna, demokratična, prostovoljna, nestrankarska, interesna organizacija zaposlenih v Policiji, Ministrstvu za notranje zadeve, v drugih državnih organih in v lokalnih skupnostih, v katerih ima PSS reprezentativnost. V njej člani organizirano, v skladu s programom in tem statutom, uveljavljajo in varujejo svoje ekonomske, socialne, kulturne in druge interese.

PSS je konfederacija Območnih policijskih sindikatov (v nadaljevanju OPS). Policijski sindikat Slovenije deluje po načelih demokratičnosti, solidarnosti in vzajemnosti.

Posebne interese oziroma pravice se sme uveljavljati samostojno, vendar ne v nasprotju s predpisi in programskimi odločitvami PSS.

Zaradi večje socialne in materialne varnosti ter svobodnega sindikalnega delovanja, lahko PSS na osnovi interesa članstva sodeluje in se povezuje s sindikati in združenji, ter drugimi organizacijami in društvi v Republiki Sloveniji in tujini. Pri svojem delovanju je PSS samostojen in neodvisen.

V Statutu opredeljeni izrazi, ki obravnavajo vse oblike članstva in funkcij, zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.

1a. člen
(statut)

Statut je najvišji notranji akt PSS, katerega skladno z določili tega Statuta sprejme, spreminja in dopolnjuje Kongres PSS ali Skupščina PSS.

Predlog za spremembo ali dopolnitev Statuta lahko poda Izvršni odbor PSS (v nadaljevanju IO PSS) ali OPS preko IO PSS. IO PSS prejete predloge posreduje Svetu PSS in Statutarni komisiji. Statutarna komisija na posredovane predloge poda mnenje, najkasneje do sklica organa PSS, pristojnega za sprejemanje sprememb ali dopolnitev Statuta.

2. člen
(ime in območje delovanja)

Ime sindikata je »Policijski sindikat Slovenije«. Skrajšano ime je »PSS«.

Sedež sindikata je v Ljubljani, Štefanova ulica 2, 1501 Ljubljana.

Policijski sindikat Slovenije je pravna oseba zasebnega prava. Ima svoj transakcijski račun in deluje na območju Republike Slovenije.

3. člen
(geslo, znak in žig sindikata)

Policijski sindikat Slovenije ima svoje geslo, ki ga uporablja v pravnem prometu: »PRIJATELJSTVO, SOLIDARNOST, SODELOVANJE«.

Policijski sindikat Slovenije ima svoj znak, ki ga uporablja v pravnem prometu. Preostale znake Policijskega sindikata Slovenije, kot so žigi, zastave in podobno se oblikujejo s kombinacijo znaka PSS in gesla PSS, kjer je to izvedljivo.

Znak PSS je za 45° obrnjen kvadrat z belo obrobo. Znotraj znaka je v zgornji polovici trikotno polje rumene barve, na spodnjem robu je napis POLICIJSKI (v manjši izvedbi znaka je napis PSS). Pod poljem je v sredini vodoravni trak modre barve, katerega na sredini prekine romb bele barve, pod trakom modre barve je trak bele barve z napisom SINDIKAT SLOVENIJE (v manjši izvedbi znaka ni napisa). Pod trakom bele barve je v spodnji polovici znaka stiliziran stisk dveh rok v rumeni barvi. Vsi napisi in robovi v znaku so črne barve, razen v primerih izvedbe znaka v enobarvni varianti.

Žig PSS je enak znaku PSS.

II. NAMEN, CILJI IN NALOGE

4. člen
(cilji sindikata)

Glavni cilji PSS so:
– varovanje človekovih pravic in zaščita članov z vsemi oblikami sindikalnih aktivnosti na področju varovanja sindikalnih pravic, pravic iz delovnih razmerij, pravic do enakih možnosti izobraževanja in usposabljanja ter pravic v disciplinskih postopkih ali delovnih sporih;
– zavzemanje za boljše materialno in socialno stanje članov PSS;
– zavzemanje za zaščito sindikalnih pravic in sindikalne svobode delovanja članov PSS;
– zastopanje interesov članov PSS v organizacijah in institucijah pri sprejemanju in spreminjanju predpisov, ki urejajo družbeno-ekonomski položaj članov ter spremljanje izvajanja določb že sprejetih predpisov;
– vzpodbujanje in razvijanje vzajemnosti in solidarnosti med člani PSS;
– sodelovanje pri projektih, ki krepijo ugled in učinkovitost sindikata;
– skrb za počitniško in rekreativno dejavnost;
– sodelovanje in povezovanje z drugimi sindikati, zvezami in konfederacijami sindikatov na državni in mednarodni ravni;
– opravljanje dejavnosti obveščanja članov, izobraževanja, usposabljanja, izdaje publikacij in utrjevanja ugleda PSS v javnosti;
– sklepanje ugodnosti za članstvo;
– uresničevanje drugih dogovorjenih nalog in ciljev.

III. ČLANSTVO

5. člen
(oblike članstva)

Oblike članstva PSS so:
– član;
– pridruženi član in
– častni član.

5a. člen
(član)

Član PSS lahko postane vsak zaposlen v Policiji, Ministrstvu za notranje zadeve, v drugih državnih organih in lokalnih skupnostih, v katerih ima PSS reprezentativnost, ki prostovoljno podpiše pristopno izjavo, sprejme pravice in dolžnosti člana, program in Statut PSS kot tudi vse obveznosti, ki izhajajo iz drugih aktov sindikata in članstva.

Član PSS je po delovno-funkcionalnem načelu tudi član Območnega policijskega sindikata (OPS) in Sindikalne skupine. Z upokojitvijo ali odpovedjo pogodbe o zaposlitvi članstvo v PSS ne preneha, status člana preide v status pridruženega člana.

5.b člen
(pridruženi član)

Pridruženi član PSS postane posameznik, ki prostovoljno podpiše pristopno izjavo, sprejema pravice in dolžnosti pridruženega člana, program in Statut PSS, kot tudi vse obveznosti, ki izhajajo iz drugih aktov sindikata in članstva.

Pridruženi član postane tudi član PSS, ki se upokoji ali mu preneha pogodba o zaposlitvi in redno plačuje članarino.

Višino letne članarine za pridružene člane določi Svet PSS.

5.c člen
(častni član)

Častni član PSS postane posameznik, ki je s svojim delom izjemno prispeval k delovanju in uresničevanju ciljev PSS.

Predlog za podelitev častnega članstva lahko podata Izvršni odbor PSS ali Območni policijski sindikat. Častno članstvo na predlog Sveta PSS podeljujeta in odvzemata Skupščina ali Kongres PSS.

Častni član PSS prejme plaketo in člansko izkaznico PSS.

IV. PRAVICE IN DOLŽNOSTI ČLANA

6. člen
(pravice in dolžnosti člana)

Član PSS uveljavlja svoje pravice in dolžnosti posamično ali skupaj z drugimi člani:

Pravice člana:
– da s predlogi in pobudami sodeluje pri oblikovanju, sprejemanju in uveljavljanju sindikalnega dela;
– da deluje v oblikah organiziranja in delovanja PSS za uresničevanje svojih in skupnih interesov;
– da voli in je voljen v organe PSS;
– do varstva, če je ali bi bil zaradi sindikalnega delovanja postavljen v neenakopraven ali zanj neugoden položaj;
– do sindikalnega izobraževanja in usposabljanja, ki ga organizira PSS;
– do pravnega svetovanja in pomoči, ter zastopanja pri uveljavljanju pravic na način, kot je določeno s pravilnikom o pravni pomoči PSS;
– do solidarnostne pomoči;
– da koristi počitniške kapacitete, ki so v lasti oziroma upravljanju PSS;
– do drugih pravic in ugodnosti, ki jih doseže PSS.

 

Dolžnosti člana:

– da deluje v skladu s Statutom PSS, ostalimi akti, programskimi usmeritvami in sklepi
organov PSS;
– da redno plačuje članarino, tudi v primeru, ko mu članarine ne obračuna delodajalec;
– da se opredeljuje in sodeluje v oblikah in sredstvih sindikalnega boja;
– da skrbi za objekte, prostore in druga sredstva, ki so mu zaupana, dana v uporabo ali upravljanje in so v lasti PSS, s skrbnostjo dobrega gospodarja;
– da varuje ugled PSS.

7. člen
(pravice in dolžnosti pridruženega člana)

Pravice pridruženega člana so:
– ugodnosti, ki jih doseže PSS;
– brezplačno pravno svetovanje pri pooblaščenem odvetniku PSS, v skladu s Pravilnikom o pravni pomoči PSS.

Dolžnosti pridruženega člana so:
– da deluje v skladu s Statutom PSS, programskimi usmeritvami, ostalimi akti in sklepi organov PSS;
– da redno plačuje članarino.
– da skrbi za objekte, prostore in druga sredstva, ki so mu zaupana, dana v uporabo ali upravljanje in so v lasti PSS, s skrbnostjo dobrega gospodarja;
– da varuje ugled PSS.

8. člen
(pravice in dolžnosti častnega člana)

Pravice častnega člana so:
– da sodeluje pri aktivnostih PSS, na katere ga povabi PSS;
– do ugodnosti, ki jih doseže PSS;
– do brezplačnega pravnega svetovanja pri pooblaščenem odvetniku PSS, v skladu s pravilnikom o pravni pomoči PSS;
– da ne plačuje članarine.

Dolžnosti častnega člana so:
– da deluje v skladu s Statutom PSS, programskimi usmeritvami, ostalimi akti in sklepi organov PSS;
– da skrbi za objekte, prostore in druga sredstva, ki so mu zaupana, dana v uporabo ali upravljanje in so v lasti PSS, s skrbnostjo dobrega gospodarja;
– da varuje ugled PSS.

9. člen
(varstvo pravic članov)

Član, pridruženi član in častni član PSS, ki meni, da so mu kršene pravice, iz 6., 7. ali 8. člena, lahko vloži ustrezen zahtevek za odpravo kršitev pravic na Svet PSS. Svet PSS mora o zahtevku odločiti v roku 60 dni od prejema zahteve. Zoper odločitev Sveta PSS je možna pritožba na Skupščino ali Kongres PSS. Odločitev Skupščine ali Kongresa je dokončna.

10. člen
(nezdružljivost funkcij članov)

Član PSS, ki v imenu delodajalca odloča o pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev, ne more biti izvoljen, imenovan ali potrjen za opravljanje funkcij v organih PSS ali OPS.

Funkcionar PSS je član organa sindikata, ki v skladu s Statutom zastopa interese članov na nivoju PSS, OPS ali Sindikalne skupine.

Voljeni ali imenovani član v organe PSS ali OPS ne more biti hkrati član sorodnega sindikata v Policiji oziroma MNZ ali drugega sindikata v državnih organih in lokalnih skupnostih.

V. VČLANITEV IN PRENEHANJE ČLANSTVA V PSS

10. a člen
(pristopna izjava)

Član ali pridruženi član PSS postane posameznik na podlagi lastnoročno podpisane pristopne izjave. Vsebino in obliko pristopne izjave določi IO PSS. V primerih iz 2. odstavka, 5.a člena pristopna izjava ni potrebna.

11. člen
(prenehanje članstva)

Članstvo v PSS preneha:
– z izstopom na podlagi pisne izstopne izjave, ki jo poda pristojnemu OPS, če je član poravnal vse obveznosti iz naslova članstva v PSS;

– z izbrisom zaradi neplačevanja članarine več kot 3 mesece;

– z izključitvijo, če je član:
• deloval v nasprotju s programskimi in statutarnimi akti;
• protizakonito ravnal s sindikalnim premoženjem;
• preprečeval drugim članom sodelovanje v sindikalnih aktivnostih, ki jih vodi PSS v skladu s Statutom PSS in pravili;
• ob neupoštevanju 3. odstavka 10. člena Statuta PSS.

V primeru iz 2. alineje prejšnjega odstavka tega člena, je OPS o neizvedenem plačilu članarine dolžan obvestiti člana in PSS.

V primeru daljše bolniške odsotnosti ali porodniške odsotnosti, nege otroka ali starševskega dopusta, ko članu ni odvedena članarina od mesečnega nadomestila plače, članu pravice iz naslova članstva mirujejo.

Članu, ki je v prvem letu po včlanitvi v PSS izkoristil pravice iz naslova članstva, na podlagi podane pisne izstopne izjave, članstvo preneha v roku enega leta od prve plačane članarine.

Sklep o izključitvi sprejme Svet PSS. Predlog o izključitvi iz članstva lahko poda Sindikalna skupina, Območni policijski sindikat ali Izvršni odbor PSS. Zoper sklep o izključitvi iz članstva je dovoljena pritožba na Kongres ali Skupščino PSS. Pritožba ne zadrži izvršitve sklepa. Odločitev Kongresa ali Skupščine o izključitvi iz članstva je dokončna.

O ponovni včlanitvi izključenega člana odloča Svet PSS. Zoper sklep je dovoljena pritožba na Kongres ali Skupščino PSS. Odločitev Kongresa ali Skupščine je dokončna.

12. člen
(varstvo sindikalnih zaupnikov)

Sindikalni zaupniki so člani PSS, ki opravljajo funkcije v PSS. PSS varuje delovno in osebnostno nedotakljivost članov PSS, ki opravljajo funkcije v PSS na naslednje načine:
– z varstvom popolne imunitete med opravljanjem funkcije in po njenem preteku skladno z zakonom in kolektivnimi pogodbami;
– z brezplačno pravno pomočjo v sporih, ki nastanejo zaradi opravljanja sindikalnih nalog;
– z denarno in drugo pomočjo, če mu preneha delovno razmerje zaradi opravljanja sindikalnih nalog.

Funkcije v PSS so:
– predsednik PSS;
– podpredsednik PSS;
– sekretar PSS;
– člani in strokovni sodelavci Izvršnega odbora PSS;
– člani Nadzornega odbora PSS;
– člani Statutarne komisije PSS;
– predsednik OPS;
– podpredsednik OPS;
– sekretar OPS;
– člani Izvršnega odbora OPS;
– člani Nadzornega odbora OPS in
– sindikalni zaupniki v Sindikalnih skupinah.

Pogoje za sindikalno delo podrobneje določi PSS v izvedbenih aktih in v pogodbi z delodajalcem, na podlagi zakona in kolektivnih pogodb.

VI. ORGANIZIRANOST IN DELOVANJE PSS

13. člen
(oblike organiziranja in delovanja)

Organiziranost in delovanje PSS temelji na njegovi enotnosti in na delovno-funkcionalnem načelu.

PSS deluje na treh nivojih:
– lokalni: sindikalne skupine;
– regionalni: organi OPS na regionalnem nivoju;
– državni: organi PSS na državnem nivoju.

SINDIKALNA SKUPINA

14. člen
(oblike organiziranja in delovanja sindikalne skupine)

Sindikalna skupina je oblika organiziranja in delovanja članov sindikata. Sindikalno skupino sestavljajo člani PSS ene ali več organizacijskih enot v Policiji, MNZ, drugih državnih organih in lokalnih skupnostih, v katerih ima PSS reprezentativnost.

Sindikalna skupina je del OPS.

Sindikalna skupina izraža in usklajuje interese članstva, daje pobude, predloge in zahteve v zvezi z vprašanji, ki zadevajo sindikalno delovanje.

15. člen
(volitve, mandat in naloge sindikalnega zaupnika sindikalne skupine)

Sindikalna skupina izvoli na neposrednih volitvah sindikalne zaupnike (v nadaljevanju zaupnik).

Mandat sindikalnega zaupnika traja do izvolitve novega.

Če v sindikalni skupini ni zaupnika ali je neaktiven, lahko novega sindikalnega zaupnika imenuje Svet OPS.

Sindikalni zaupnik je pooblaščen predstavnik članov sindikalne skupine za stike s predstojniki ene ali več organizacijskih enot, na ravni delovanja Sindikalne skupine.

Naloge sindikalnega zaupnika so:
– spremlja uresničevanje pravic članov Sindikalne skupine;
– vzpostavlja, vzdržuje in razvija stike med člani sindikalne skupine in OPS ter PSS;
– izmenjuje informacije in opravlja pogovore z vodji organizacijskih enot, v katerih opravlja funkcijo sindikalnega zaupnika;
– usmerja in svetuje članom pri uveljavljanju njihovih pravic;
– obvešča člane o delu OPS in PSS;
– sklicuje sestanke Sindikalne skupine;
– usklajuje interese članov v Sindikalni skupini;
– pisno obvešča OPS o delovanju Sindikalne skupine ter o interesih, pobudah, predlogih in zahtevah članov;
– obvešča OPS ali organe PSS o kršitvah pravic iz dela in sindikalnih pravic članov;
– opravlja druge naloge v skladu z določili tega Statuta in drugimi akti PSS.

OBMOČNI POLICIJSKI SINDIKAT

16. člen
(oblike organiziranja in delovanje OPS)

OPS je temeljna oblika organiziranja in delovanja PSS. OPS je del PSS. Preoblikovanje OPS v organizacijskem smislu je mogoče le ob soglasju Sveta PSS.

Organi OPS so:
– Skupščina;
– Svet;
– Izvršni odbor in
– Nadzorni odbor

V Svetu OPS morajo biti zastopane vse sindikalne skupine.

OPS izraža in usklajuje interese članstva, daje pobude, predloge in zahteve v zvezi z vprašanji, ki zadevajo sindikalno delovanje na območju delovanja OPS.

16. b člen
(volitve, mandat in naloge predsednika OPS)

Predsednika OPS izvoli in razreši Skupščina OPS.

Če predsednik OPS ne izvršuje svojih odgovornosti ali deluje v nasprotju s programskimi in statutarnimi akti OPS ali PSS, lahko Svet PSS skliče sejo Sveta OPS ali izredno skupščino OPS in poda pobudo za razrešitev predsednika.

V primeru, da Svet PSS ugotovi dalj časa trajajočo neaktivnost predsednika in organov OPS, ali OPS več kot tri mesece nima predsednika, lahko Svet PSS imenuje začasnega predsednika OPS.

17. člen
(naloge predsednika OPS)

Predsednik OPS vodi delo OPS. Naloge predsednika OPS so:

– skrbi za kontinuirano delovanje OPS;
– sodeluje na sejah Sveta PSS;
– predstavlja sindikat na območju delovanja OPS;
– vzpostavlja, vzdržuje in razvija stike med člani OPS in PSS;
– izmenjuje informacije in opravlja pogovore z vodji organizacijskih enot na območju delovanja OPS;
– skrbi za ohranjanje stikov s Sindikalnimi skupinami in spremlja njihovo delo;
– usmerja delo sindikalnih zaupnikov Sindikalnih skupin in jim nudi pomoč;
– sodeluje z organi PSS;
– sklicuje sestanke članov Sveta OPS,
– skrbi za pravočasen in verodostojen pretok informacij do Sindikalnih skupin in organov PSS;
– obvešča organe PSS o pobudah, predlogih in zahtevah članov OPS;
– obvešča organe PSS o kršitvah pravic članom OPS;
– organom PSS poroča o delu v OPS;
– skrbi za izvedbo stališč in sklepov organov PSS v OPS;
– predstavlja stališča OPS v Svetu PSS;
– zastopa in uveljavlja delovno-pravne in socialno-ekonomske pravice članov PSS v OPS;
– opravlja druge naloge v skladu z določili tega statuta, statuta OPS in drugimi akti PSS.

V času odsotnosti predsednika vodi delo in prevzema odgovornost OPS podpredsednik OPS oziroma sindikalni zaupnik, ki ga za to pooblasti predsednik OPS.

Predsednik in podpredsednik OPS sta pooblaščena predstavnika sindikata za stike z vodji organizacijskih enot na območju delovanja OPS.

18. člen
(statut OPS)

OPS uredi svojo organiziranost in delovanje s statutom OPS, ki ga sprejme skupščina OPS in je skladen s Statutom PSS. V primeru, da OPS nima svojega statuta ali slednji ni skladen s statutom PSS, se neposredno uporabljajo določila Statuta PSS.

VII. ORGANI PSS

19. člen
(organi PSS)

Organi PSS so:

– Kongres PSS;
– Skupščina PSS;
– Svet PSS;
– Izvršni odbor PSS;
– Statutarna komisija PSS,
– Nadzorni odbor PSS,
– Skupščina OPS,
– Svet OPS,
– Izvršni odbor OPS,
– Nadzorni odbor OPS.

KONGRES

20. člen
(kongres in njegova sestava)

Kongres je najvišji organ PSS in se skliče vsako četrto leto. Po potrebi se lahko skliče izredni kongres, ki ni časovno vezan na izvedbo rednega kongresa PSS.

Kongres sestavljajo:
– izvršni odbor PSS;
– predsedniki OPS;
– v OPS nad 50 članov po eden zastopnik na vsakih začetih 50 članov. Poimenski seznam zastopnikov določi OPS s sklepom, ki ga posredujejo IO PSS.

Pravico do glasovanja na Kongresu PSS imajo samo člani, ki sestavljajo Kongres PSS.

Kongres skliče Svet PSS.

Izredni Kongres PSS skliče Svet PSS z dvotretjinsko večino glasov vseh članov Sveta PSS ali na podlagi podpisane zahteve najmanj 30% vseh članov PSS.

Obvestilo oziroma vabilo z dnevnim redom zasedanja Kongresa PSS mora biti javno objavljeno najmanj 15 dni pred izvedbo kongresa.

21. člen
(pristojnosti kongresa)

Kongres in izredni kongres PSS imata naslednje pristojnosti:
– sprejemata Poslovnik kongresa;
– sprejemata, spreminjata in dopolnjujeta Statut PSS;
– odločata o višini članarine;
– sprejemata programske usmeritve PSS;
– sprejemata poročila o delu PSS;
– volita predsednika PSS, člane nadzornega odbora in statutarne komisije;
– obravnavata vprašanja, pomembna za člane PSS in sprejemata izvedbene usmeritve;
– podeljuje in odvzema naziv častnega člana PSS;
– v letu Kongresa podeljuje priznanja, odličja in nagrade PSS;
– opravljata druge naloge v skladu z določili tega statuta in drugimi akti PSS.

Kongres in izredni kongres PSS, imata tudi pristojnosti skupščine PSS in Sveta PSS. Odločitve kongresa ali izrednega kongresa PSS so obvezujoče za vse organe PSS.

22. člen
(sklepčnost kongresa)

Kongres ali izredni kongres sta sklepčna, če je prisotna več kot polovica članov, ki imajo pravico glasovanja.

Sklepi so sprejeti, če zanje glasuje več kot polovica navzočih. članov, ki imajo pravico glasovanja. Sklepi, ki se nanašajo na sprejem, spremembe in dopolnitve Statuta PSS in na prenehanje delovanja PSS, se sprejemajo z večino glasov vseh članov, ki imajo pravico glasovanja.

Če kongres ali izredni kongres nista sklepčna, se ponovno skličeta v petnajstih dneh.

Volilna opravila in glasovanja so lahko javna ali tajna. O načinu volilnih opravil in glasovanju odloča kongres PSS s Poslovnikom, ki ga sprejme kongres PSS z večino glasov navzočih članov, ki imajo pravico do glasovanja.

22. a člen
(prisotnost na kongresu)

Zasedanja Kongresa PSS se lahko poleg članov, ki imajo glasovalno pravico, udeležijo in pri delu kongresa ali izrednega kongresa sodelujejo vsi člani PSS, vendar brez pravice glasovanja.

Na Kongresu PSS so lahko v skladu s poslovnikom prisotni tudi predstavniki vabljenih organizacij, podjetij in državnih organov.

22. b člen
(vodenje kongresa)

Zasedanje Kongresa PSS odpre predsednik PSS in ga vodi, dokler Kongres PSS ne izvoli delovnega predsedstva. Kongres PSS izvoli še volilno komisijo, zapisnikarja in dva overitelja zapisnika. Če je potrebno, lahko Kongres PSS izvoli tudi druge delovne organe.

O delu kongresa se piše zapisnik, ki ga podpišejo zapisnikar, predsednik delovnega predsedstva in oba overitelja zapisnika.

SKUPŠČINA

23. člen
(skupščina in njena sestava)

Skupščina je najvišji organ med kongresoma in se sestaja vsako leto, razen v letu zasedanja kongresa ali izrednega kongresa.

Skupščino sestavljajo:
– Izvršni odbor PSS;
– predsedniki OPS;
– v OPS nad 100 članov po eden zastopnik na vsakih začetih 100 članov. Poimenski seznam članov z glasovalno pravico določi OPS s sklepom, ki ga posreduje IO PSS.

23. a člen
(zasedanje in sklic skupščine)

Zasedanje skupščine je lahko redno ali izredno. Skupščino s sklepom skliče Svet PSS enkrat letno. Za sklic in delovanje skupščine se smiselno uporabljajo določila, ki se nanašajo na sklic in delovanje kongresa, če ni določeno drugače.

Po potrebi lahko Svet PSS skliče tudi izredno Skupščino PSS, ki ni časovno vezana na izvedbo redne letne skupščine PSS.

23. b člen
(sklepčnost skupščine)

Skupščina PSS je sklepčna, če je prisotna več kot polovica njenih članov. Sklepi so sprejeti, če zanje glasuje več kot polovica navzočih članov skupščine.

Če skupščina PSS ni sklepčna, se ponovno skliče v 15 dneh.

23. c člen
(vodenje skupščine)

Skupščino PSS odpre predsednik PSS in jo vodi, dokler skupščina ne izvoli delovnega predsedstva. Skupščina PSS izvoli še volilno komisijo in zapisnikarja ter dva overitelja zapisnika. Če je potrebno lahko skupščina izvoli tudi druge delovne organe.

O delu skupščine se piše zapisnik, ki ga podpišejo zapisnikar, predsednik delovnega in oba overitelja zapisnika.

24. člen
(pristojnost skupščine)

Skupščina in izredna skupščina PSS imata naslednje pristojnosti:
– sprejemata letno oceno delovanja PSS;
– sprejemata programsko izvedbene usmeritve PSS;
– opravljata nadomestne volitve predsednika PSS, članov nadzornega odbora in članov statutarne komisije;
– sprejema, spreminja in dopolnjuje Statut PSS;
– odločata o višini članarine PSS;
– odločata o posebnih oblikah organiziranja, povezovanja in delovanja PSS;
– odločata o ustanavljanju podjetij in drugih oblik delovne in poslovne organiziranosti PSS;
– podeljujeta in odvzemata naziv častnega člana PSS;
– opravlja druge naloge v skladu z določili tega Statuta in drugimi Akti PSS.

V primeru iz 4. alineje prejšnjega odstavka so odločitve veljavne, če je zanje glasovalo dve tretjini vseh članov skupščine.

SVET
25. člen

Svet je najvišji stalni organ PSS med skupščinama. Sestavljajo ga:

– predsedniki OPS;
– predstavniki OPS glede na število članstva v OPS;
– Izvršni odbor PSS.

OPS imajo v Svetu PSS poleg predsednika še dodatnega predstavnika, na vsakih dopolnjenih 200 članov. Poimenski seznam predstavnikov določijo OPS s sklepom, ki ga posredujejo IO PSS.

Predsednika OPS lahko v Svetu PSS nadomešča podpredsednik ali drug član organa OPS, ki ga pooblasti predsednik OPS. Dodatnega predstavnika OPS v Svetu PSS lahko nadomešča drug pooblaščeni član OPS.

25. a člen
(sklic in vodenje Sveta PSS)

Svet PSS sklicuje predsednik PSS po potrebi ali na pobudo posameznih članov Sveta PSS.

Svet PSS vodi predsednik PSS. V njegovi odsotnosti Svet vodi podpredsednik ali drug član IO PSS, ki ga za to pooblasti predsednik PSS.

O delu Sveta PSS se vodi zapisnik. Način in potek sej Sveta se določi s Poslovnikom.

25. b člen
(sklepčnost Sveta PSS)

Svet PSS je sklepčen, če je navzoča najmanj polovica njegovih članov. Odločitve so sprejete, če zanje glasuje več kot polovica navzočih članov.

Če Svet PSS ni sklepčen, ga predsednik PSS ponovno skliče v roku 15 dni.

26. člen
(pristojnosti Sveta PSS)

Svet PSS ima naslednje pristojnosti:
– uresničuje ter izvaja odločitve in sklepe, ki jih sprejmejo kongres, izredni kongres, skupščina ali izredna skupščina PSS;
– izvaja program dela PSS;
– obravnava vprašanja pomembna za članstvo ter usklajuje in usmerja aktivnosti znotraj PSS;
– sprejema finančni načrt in finančno poročilo PSS;
– oblikuje izhodišča za pogajanja in sklepanje kolektivnih pogodb;
– odloča o pristopu PSS k podpisu sporazumov, dogovorov in kolektivnih pogodb, ki se nanašajo na delovno pravni in socialni položaj zaposlenih;
– odloča o začetku in trajanju ter o vsebini in oblikah vseh vrst sindikalnih aktivnosti;
– določa naloge članom Sveta PSS;
– na predlog predsednika PSS voli oziroma imenuje ali razreši podpredsednika PSS, sekretarja PSS in člane Izvršnega odbora s pravico glasovanja;
– ustanavlja stalna in začasna delovna telesa in imenuje njihovo sestavo;
– na podlagi obveznega mnenja Statutarne komisije sprejema statutarno–izvedbene akte PSS;
– na podlagi obveznega mnenja Statutarne komisije odloča o statutarnih sporih med organi in organizacijskimi oblikami PSS;
– odloča o drugih sporih med organi in organizacijskimi oblikami PSS, ki so povezani z dejavnostjo sindikata.

IZVRŠNI ODBOR

27. člen
(Izvršni odbor PSS in njegova sestava)

Izvršni odbor je izvršilni organ PSS. Sestavljajo ga predsednik, podpredsednik, sekretar in največ 5 članov z glasovalno pravico.

Zaradi potreb delovanja lahko IO PSS izvoli oz. imenuje tudi člane IO, ki nimajo pravice glasovanja.

Predsednik PSS predlaga Svetu PSS v izvolitev oziroma imenovanje podpredsednika, sekretarja in člane Izvršnega odbora PSS s pravico glasovanja. Iz istega OPS lahko predlaga samo enega člana.

27. a člen
(pristojnosti Izvršnega odbora PSS)

Izvršni odbor ima naslednje pristojnosti:
– izvaja aktivnosti za uresničevanje ciljev PSS iz tega Statuta, programskih usmeritev in programa dela PSS;
– pripravlja delovna gradiva, uresničuje ter izvaja odločitve in sklepe, ki jih sprejemajo kongres, izredni kongres, skupščina, izredna skupščina in Svet PSS;
– organizira in usklajuje delo organov PSS in njihovih delovnih teles;
– organizira in vodi finančno, administrativno in materialno poslovanje PSS;
– spremlja in ocenjuje izvajanje socialnih sporazumov, kolektivnih pogodb, zakonov, drugih pravnih aktov in pogodb med PSS in delodajalcem;
– podaja mnenja in soglasja na Akte delodajalca, ki urejajo delovno pravni status zaposlenih v Policiji in MNZ in drugih državnih organih v katerih ima PSS reprezentativnost;
– sprejema stališča do predpisov in drugih aktov, ki zadevajo interese članov PSS;
– spremlja varnost osebnostne in delovne nedotakljivosti sindikalnih zaupnikov;
– spremlja in usmerja delovanje OPS;
– predlaga začetek postopka pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije;
– odloča o pravni pomoči članom PSS;
– odloča o solidarnostni pomoči članom PSS;
– voli oziroma imenuje in razrešuje člane IO, ki nimajo glasovalne pravice;
– izvede postopke za ustanovitev delovne in poslovne organiziranosti PSS v skladu z odločitvami pristojnih organov PSS;
– skrbi za usklajenost sindikalnega delovanja s Statutom PSS;
– vodi in upravlja evidenco članstva;
– upravlja s spletno stranjo, digitalnimi mediji, izdaja publikacije, glasila in drugo gradivo PSS;
– skrbi za obveščanje članstva in javnosti;
– izvaja druge naloge v skladu s Statutom in drugimi akti PSS.

Delo Izvršnega odbora vodi predsednik PSS, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik PSS oz. član IO PSS, ki ga za to pooblasti predsednik.

Predsednik, podpredsednik, sekretar in člani izvršnega odbora PSS so pooblaščeni predstavniki PSS za stike s predstojnikom MNZ in Policije, ter vodji organizacijskih enot v MNZ in Policiji na ravni delovanja OPS in sindikalnih skupin.

NADZORNI ODBOR

28. člen
(sestava Nadzornega odbora)

Nadzorni odbor PSS sestavljajo trije člani. Predsednika Nadzornega odbora izvolijo člani iz svoje sestave.

Prvo sejo nadzornega odbora PSS skliče predsednik PSS. Član Nadzornega odbora ne more biti istočasno član Izvršnega odbora ali Sveta PSS.

28. a člen
(pristojnosti Nadzornega odbora)

Nadzorni odbor ima naslednje pristojnosti:
– nadzira finančno in materialno poslovanje PSS;
– nadzira namensko porabo finančnih sredstev PSS in namensko uporabo materialnih sredstev, ki so dodeljena posameznim OPS;
– da o ugotovitvah seznanja organe PSS in predlaga rešitve;
– pripravi pisno letno poročilo o finančnem poslovanju pred obravnavo finančnega poročila za preteklo leto.

Nadzorni odbor mora z ugotovitvami nadzora nad finančno materialnim poslovanjem seznaniti Izvršni odbor PSS najmanj 14 dni pred obravnavo poročila Nadzornega odbora na Svetu PSS.

STATUTARNA KOMISIJA

29. člen
(sestava Statutarne komisije)

Statutarno komisijo PSS sestavlja pet članov. Predsednika Statutarne komisije izvolijo člani iz svoje sestave.

Prvo sejo statutarne komisije PSS skliče predsednik PSS.

29. a člen
(pristojnosti statutarne komisije)

Statutarna komisija ima naslednje pristojnosti:
– razlaga določbe Statuta PSS in skrbi za usklajenost sindikalnega delovanja s Statutom PSS;
– oblikuje predloge sprememb in dopolnitev Statuta PSS;
– oblikuje predloge sprememb in dopolnitev drugih aktov PSS;
– obvezno poda mnenje v statutarnih sporih med organi in organizacijskimi oblikami PSS, ter sporih, ki so povezani z dejavnostjo sindikata;
– pred obravnavo obvezno poda mnenje na predloge sprememb ali dopolnitev Statuta PSS;
– letno poda poročilo o svojem delu kongresu oz. skupščini PSS.

VIII. MANDAT

30. člen
(mandat)

Mandat v PSS je posebno pooblastilo voljenega ali imenovanega posameznika, da zastopa člane PSS v mejah s statutom določenih pristojnosti.

V PSS imajo mandat iz prvega odstavka tega člena predsednik in podpredsednik, sekretar, člani Izvršnega odbora z glasovalno pravico, Nadzornega odbora in Statutarne komisije PSS.

V OPS imajo mandat predsednik, podpredsednik sekretar ter člani izvršnega in nadzornega odbora OPS.

30. a člen
(trajanje mandata)

Mandat voljenih ali imenovanih nosilcev funkcij in organov PSS iz prejšnjega člena traja štiri leta oziroma do izvolitve drugih nosilcev funkcij organov, z možnostjo ponavljanja.

31. člen
(pristojnost in odgovornost nosilcev funkcij v času mandata)

Nosilec funkcije je za svoje delo odgovoren organu, ki ga voli oziroma imenuje.
Predsednik PSS je osebno odgovoren za delovanje sindikata in za uresničevanje sprejetih usmeritev, stališč in sklepov kongresa in izrednega kongresa PSS, skupščine in izredne skupščine PSS ter Sveta PSS in IO PSS. Predsednik PSS predstavlja Policijski sindikat Slovenije v javnosti. Svoja pooblastila lahko izjemoma in za konkreten primer prenese na koga drugega in o tem obvesti Svet PSS.

Podpredsednik PSS nadomešča predsednika v njegovi odsotnosti in skrbi za koordinacijo dela Izvršnega odbora PSS in izvaja tiste naloge, za katere ga pooblasti predsednik PSS.

Sekretar PSS skrbi za kontinuiteto delovanja organizacije. Odgovoren je za pravočasnost delovanja organov PSS, za njihovo povezavo z OPS, za tekoče in usklajeno delovanje sedeža PSS ter za organizacijo strokovne in tehnične dejavnosti organov PSS.

32. člen

O poklicnem opravljanju funkcij v organih PSS, financiranih iz sredstev PSS, odloča Svet PSS.

IX. FINANCIRANJE IN FINANČNO POSLOVANJE

34. člen
(financiranje in finančno poslovanje)

PSS financira svojo dejavnost po načelu samo-financiranja, s članarino in drugimi prihodki.

Podrobnejša določila o plačevanju, zbiranju, delitvi in porabi sredstev se opredelijo s Pravilnikom o financiranju in finančnem poslovanju PSS.

PSS in OPS enkrat letno preko svojih organov poskrbita za seznanitev članov s finančnim poslovanjem.

35. člen
(članarina)

Višina članarine, ki jo član PSS namenja financiranju organizacije v državi, je enotna in jo določi kongres, izredni kongres, skupščina ali izredna skupščina PSS ter je skupna last članov, organiziranih v PSS.

Posamezni OPS lahko na podlagi dodatno sprejetega programa določi lastno članarino in z njo samostojno razpolaga.

X. OBVEŠČANJE

36. člen
(obveščanje)

Delovanje PSS je javno.

Predsednik PSS je odgovoren za obveščanje članov in javnosti o aktivnostih PSS. Za neposredno izvajanje obveščanja lahko predsednik PSS pooblasti drugega člana.

Organi PSS in OPS so dolžni obveščati člane o svojem delu.

XI. PRIZNANJA, ODLIČJA IN NAGRADE

37. člen
(priznanja, odličja in nagrade)

Organi PSS podeljujejo priznanja, odličja in nagrade posameznikom in organizacijam.

Vrsta, oblika, pogoji in način podeljevanja se določijo s pravilnikom.

XII. PRAVNA OSEBA

38. člen

PSS je pravna oseba in samostojni nosilec pravic in obveznosti po tem Statutu.

Pravne osebe so tudi OPS.

Pravne osebe so lahko tudi druge oblike organiziranosti v PSS.

Pravna oseba ima svoj žig in transakcijski račun.

XIII. PRENEHANJE DELOVANJA PSS

39. člen

PSS preneha delovati:
– po zakonu oz. z odločbo pristojnega državnega organa;
– na podlagi sklepa kongresa, sprejetega z dvotretjinsko večino.

40. člen
(delitev premoženja ob prenehanju delovanja sindikata)

S poravnavo vseh obveznosti se premoženje PSS prenese na OPS, proporcionalno glede na število članstva, na dan prenehanja delovanja.

Proračunska sredstva se vrnejo proračunu.

O sklepu kongresa iz 39. člena tega Statuta mora pooblaščeni predstavnik PSS v 30 dneh pisno obvestiti upravni organ, ki je PSS registriral.

PSS mora k sklepu predložiti poročilo o sredstvih sindikata iz katerega je razviden obseg sredstev, način poravnave obveznosti, višina javnih sredstev ter njihova vrnitev proračunu ter prenos premoženja sindikata na OPS.

XI. EVIDENCE PSS

41. člen

PSS vodi za svoje potrebe evidenco članov.

Evidenca članov zajema naslednje podatke:
– osebno ime;
– enotno matično številko;
– davčno številko;
– naslov prebivališča (stalno/začasno);
– kontaktne podatke;
– podatke o zaposlitvi;
– članstvo v OPS in sindikalni skupini.

OPS so dolžni PSS sproti sporočati spremembe, ki so pomembne za tekoče vodenje evidence članstva.

PSS lahko osebne podatke članov uporablja samo za potrebe delovanja PSS.

XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

42. člen

Vse oblike organiziranosti in delovanja PSS sprejmejo in uskladijo svoja pravila o organiziranosti v šestih mesecih po sprejemu Statuta PSS oziroma po sprejemu njegovih sprememb.

Vsi akti izdani na podlagi Statuta PSS, sprejetega dne 9.5.2003, se uporabljajo do sprejema novih aktov. Sprejem novih aktov mora biti izveden v roku dvanajstih mesecev od sprejema sprememb in dopolnitev Statuta PSS.

43. člen
Vse oblike organiziranosti in delovanja PSS sprejmejo in uskladijo svoja pravila o organiziranosti v dvanajstih mesecih po sprejemu sprememb in dopolnitev Statuta PSS, z dne 22.10.2015.

Spremembe in dopolnitve Statuta PSS začnejo veljati na dan sprejema.

Sprejeli člani 4. kongresa Policijskega sindikata Slovenije.

Moravske Toplice, 8. maj 2007

Dopolnitve sprejete na 5. Kongresu v Kranjski gori, dne 18.5.2011;
Spremembe in dopolnitve sprejete na Izredni Skupščini, dne 17.1.2012;
Spremembe in dopolnitve sprejete na 1. redni Skupščini, dne 10.1.2013;
Spremembe in dopolnitve sprejete na 6. Kongresu, dne 22.10.2015.

 

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja