Sklep o napovedi stavke Policijskega sindikata Slovenije

Stavkovni odbor Policijskega sindikata Slovenije je na podlagi XII. točke Stavkovnega sporazuma  z dne 2. 6. 2016 (Uradni list RS, št. 40/16), ki je bil objavljen v Uradnem listu, dne 6. 6. 2016, zaradi izpolnitve pogoja iz X. točke, na svoji 31. seji, dne 18.12.2017 sprejel sklep, da v ponedeljek, 12.2.2018, ob 7.00 uri prične s stavko, zato vam navedenega dne ob navedeni uri, v skladu s 3. členom v povezavi z 8. členom Zakona o stavki napovedujemo stavko policistov in zaposlenih v policiji in MNZ. 

Stavka je glede na določbo XII. točke Stavkovnega sporazuma (Uradni list RS, št. 40/16) plačana za vse stavkajoče. 

Izjava o načinu zagotovitve minimuma delovnega procesa v  skladu s prvim odstavkom 7. člena Zakona o stavki

Člani Policijskega sindikata Slovenije, ki jih skupaj z Izvršnim odborom Policijskega sindikata Slovenije zastopam predsednik Radivoj Uroševič, izjavljamo, da bomo v času stavke zagotovili minimum delovnega procesa, ki zagotavlja varnost ljudi in premoženja in izpolnjevanje mednarodnih obveznosti ter, da bomo pravočasno, učinkovito in v skladu z navodili nadrejenih dosledno opravljali taksativno naštete naloge policije iz  76. člena Zakona o organiziranosti in delu v policiji (ZODPol).

Stavkovne zahteve Policijskega sindikata Slovenije so:

  • Vzpostavitev razmerij med delovnimi mesti znotraj plačne podskupine C3, dogovorjenih s Stavkovnim sporazumom med Vlado RS in policijskima sindikatoma (Uradni list RS, št. 40/16), upoštevaje novo uvrstitev orientacijskega delovnega mesta z Aneksom št. 10 h Kolektivni pogodbi za javni sektor (Uradni list RS št. 46/2017), kot izhaja iz priloge I. tega sklepa in odprava preostalih anomalij v plačni podskupini C3; 
  • Izplačilo posebne nagrade policistom, za vsako leto opravljenega dela; 
  • Izplačilo nadomestila za dolžnost ukrepanja ob vsakem času v višini 120 EUR bruto na mesec oz. 11.50% vrednosti orientacijskega delovnega mesta policista oz. kriminalista, določenega s Kolektivno pogodbo za javni sektor (KPJS) mesečno, za vsakega policista v kateremkoli uradniškem nazivu; 
  • Ovrednotenje prepovedi članstva v političnih strankah v višini 60 EUR / bruto mesečno vsem policistom; 
  • Ureditev pravic in pogojev ter odprava anomalij pri poklicnem in starostnem upokojevanju policistov, ki po uveljavitvi ZPIZ-2 ne zagotavljajo pričakovanih pravic; 
  • Ureditev pravic kariernega policista v tarifnem delu  kolektivne pogodbe za policiste; 
  • Presistemizacija delovnih mest v plačni skupini J skladno z dopisom PSS, št. 6– 2/2017–150, z dne 4.9.2017 (priloga II) in odprava vseh ostalih anomalij, ki izhajajo iz dodatnega obsega nalog, specifičnih prepovedi in omejitev glede na aktualne opise del in nalog zaposlenih, določenih s sistemizacijo ali pogodbo o zaposlitvi; 
  • Drugačna ureditev premakljivega delovnega časa in obvezne prisotnosti javnih uslužbencev v vladnih službah, ministrstvih in organih v sestavi;
  • Določitev pravice do izplačila jubilejne nagrade za 40 let delovne dobe. 

Od Vlade RS zahtevamo, da zaradi realizacije vseh tu naštetih stavkovnih zahtev s PSS sklene Stavkovni sporazum, v katerem bo jasno zapisano: 

  • da ima ta sporazum naravo kolektivne pogodbe,
  • da se ta sporazum objavi v Uradnem listu,
  • da se določbe tega sporazuma presojajo po določbah Zakona o kolektivnih pogodbah,
  • da se nejasne določbe tega sporazuma in kadar so v dvomu, razlagajo v korist zaposlenih v Policiji in MNZ,
  • da se v primeru spora kot stvarno pristojno za reševanje sporov določi Delovno in socialno sodišče v Ljubljani ter
  • da se podpisniki sporazuma strinjajo, da se v primeru kršitve oz. neizpolnitve tega sporazuma s strani Vlade RS, lahko napove nova stavka, ki je plačana za vse stavkajoče.

V skladu z določili Zakona o stavki (ZStk), si bodo člani pogajalske skupine Policijskega sindikata Slovenije prizadevali, da se razlogi, zaradi katerih je stavka napovedana, odpravijo še pred izvedbo stavke.

Obrazložitev:

Stavkovni odbor Policijskega sindikata Slovenije je po posvetovanju s sorodnimi sindikati v državah članicah EU zaključil, da je v demokratični družbi Evropske unije popolnoma nesprejemljivo, da vlada določene države krši dane zaveze, ki so dogovorjene in določene v stavkovnih sporazumih. 

V Policijskem sindikatu Slovenije ugotavljamo, da je ta napoved stavke že peta v šestih letih in da se Vlada ne drži dogovorjenih sporazumov in sprejetih zakonov, ki jih je dogovorila oz. sama predlagala in drugih pravnih aktov, ki so zanjo zavezujoči oz. slednje zavestno, kljub stalnim in pravočasnim opozorilom sindikata krši. 

Dejstvo, da je tako ravnanje Vlade nesprejemljivo pa je potrdil prav predsednik te Vlade RS, ko je kot pravni strokovnjak podajal strokovna mnenja na neizpolnjene zahteve PSS, kjer je navedel, da se Vlada RS ne more sklicevati na spremenjene okoliščine nastale po sklenitvi stavkovnih sporazumov, še zlasti, ker mora Vlada RS v vseh svojih stvareh ravnati v skladu z merilom posebne skrbnosti, kar pomeni, da jo tudi nepričakovane razmere (kot so npr. sedaj z aneksom št. 3 h KPDU, ki je sprejet celo brez soglasja reprezentativnih sindikatov, ki edini zastopajo policiste in nasilno porušena plačna razmerja v plačni podskupini C3) ne morejo presenetiti v tolikšni meri, da ne bi bila sposobna izpolniti danih zavez. Še zlasti pa je ne morejo presenetiti razmere, ki so posledica zavestnih enostranskih dejanj Vlade.  

Zahteva št. 1

Vzpostavitev razmerij med delovnimi mesti znotraj plačne podskupine C3, dogovorjenih s Stavkovnim sporazumom med Vlado RS in policijskima sindikatoma (Uradni list RS, št. 40/16), upoštevaje novo uvrstitev orientacijskega delovnega mesta z Aneksom št. 10 h Kolektivni pogodbi za javni sektor (Uradni list RS št. 46/2017), kot izhaja iz priloge I. tega sklepa in odprava preostalih anomalij v plačni podskupini C3:

S I. točko stavkovnega sporazuma z dne 2. 6. 2016 (Uradni list RS, št. 40/16) in V. točke Dogovora o ukrepih na področju stroškov dela in drugih ukrepih v javnem sektorju za leto 2016 (Uradni list RS, št. 91/15 z dne 30. 11. 2015), se je Vlada RS zavezala, da bo najkasneje v roku 15 dni po podpisu sporazuma pripravila in reprezentativnim sindikatom javnega sektorja predložila predlog Aneksa h Kolektivni pogodbi za državno upravo, uprave pravosodnih organov in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti (KPDU) in Uredbe o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih, zaradi realizacije zavez glede sprememb uvrstitev delovnih mest policistov v plačne razrede, kot je izhajalo iz priloge I tega sporazuma. 

Priloga I stavkovnega sporazuma, ki je, upoštevaje drugačno rokovno in drugače opredeljeno odpravo anomalij (vsebinsko) v veljavnih sporazumih ali dogovorih z reprezentativnim sindikatom, vključevala nova plačna razmerja v plačni podskupini C3, je bila z Aneksom št. 2 h KPDU v Uradnem listu objavljena 6. 6. 2016.  Kljub temu pa izključno zaradi finančnih omejitev, s predmetnim sporazumom niso bile odpravljene vse anomalije znotraj plačne podskupine C3. Vlada RS je glede na slednje dejstvo večkrat jasno poudarila, da bodo policisti vključeni tudi v odpravo anomalij na nivoju javnega sektorja, v okviru katerih se bodo lahko odpravile preostale ali / in nove anomalije v plačni podskupini C3.  

Potek pogajanj za odpravo anomalij v javnem sektorju v letu 2017:  

Glede reševanja IV. točke Dogovora o ukrepih na področju stroškov dela in drugih ukrepih v javnem sektorju za leto 2016 smo v vodstvu Policijskega sindikata Slovenije pridobili dokumente iz katerih izhaja, da je Vlada področje anomalij pri pooblaščenih uradnih osebah in celo vojakih reševala na način, da je vsem izhodiščne plačne razrede po tarifnih razredih zvišala enako, kot je bilo to izvršeno na podlagi Stavkovnega sporazuma sklenjenega med Vlado Republike Slovenije, Policijskim sindikatom Slovenije in Sindikatom Policistov Slovenije (Uradni list RS, št. 40/16). Ob tem je obveljalo povsem neutemeljeno stališče, da so vsa delovna mesta pooblaščenih uradnih oseb primerljiva z delovnimi mesti policistov. Navedeno je bilo potrjeno, ko smo po dolgotrajnem postopku s pomočjo Informacijskega pooblaščenca RS dne 23.10.2017 pridobili poročilo vladne medresorske delovne skupine in dne 29.11.2017 še Poročilo o primerljivih delovnih mestih po posameznih področjih dela z delovnimi mesti policistov, iz katerih je jasno razvidno, da Vlada RS pri oblikovanju predloga za odpravo anomalij pri plačah PUO ni upoštevala meril in kriterijev kot jih določa zakon. S tem je v pogajanjih delovala celo v nasprotju z lastnim sklepom. Iz vsebine teh poročil je razvidno, da za neupravičeno izenačitev vseh PUO, Vlada RS ni imela nobenega temelja v strokovnih merilih in kriterijih, temveč je šlo za politično odločitev, na podlagi katere Vlada RS, z javnimi sredstvi, kupuje prihajajoče državnozborske volitve. S takšno odločitvijo je Vlada RS avtomatično negirala vse posebnosti poklica policist, ki so bile uveljavljene s Stavkovnim sporazumom med Vlado RS, PSS in SPS v letu 2016 (to izhaja tudi iz predmetnih poročil). To pa pomeni, da so zaradi tega vse, pred tem dejanjem s Sporazumom iz leta 2016 dogovorjene in ovrednotene specifike, ponovno postale nesorazmerne in jih je potrebno ponovno ovrednotiti.  

V pogajalskem procesu smo vladno pogajalsko skupino večkrat neuspešno opozorili, da njene navedbe glede različne uvrstitve policistov v primerjavi z ostalimi PUO, ko bo diferenciacija policistov glede na ostale PUO vzpostavljena že zaradi dviga ravni zahtevane izobrazbe, niso utemeljeni. Policijski sindikat Slovenije je namreč na ustrezni diferenciaciji vztrajal izključno zaradi dejstva, da višanje plačnih razredov pri ostalih PUO ne temelji na strokovni analizi na podlagi meril in kriterijev, temveč gre za linearni dvig plač in ne za dejansko opravo anomalij, ki so se v letu 2016 pri policistih odpravljale zaradi nikoli ovrednotenih specifičnih dolžnosti in zaradi neprimernega vrednotenja zahtevnosti dela, primerjaje prav z ostalimi PUO.  

Objava Aneksa št. 3 h KPDU

Vlada RS je ne glede na večkrat jasno izražena stališča Policijskega sindikata Slovenije o nezakonitosti pogajanj, objavila Aneks št. 3 h KPDU, v katerega je enostransko, brez soglasja sindikatov, ki edini zastopajo policiste, vključila nekatere spremembe pri vrednotenju delovnih mest v plačni podskupini C3. Kot navedeno, smo v Policijskem sindikatu Slovenije pristopili k podpisu Aneksa h KPJS medtem, ko k podpisu Aneksa št. 3 h KPDU nismo pristopili. Razlog tiči v že navedenem dejstvu, da vsebina Aneksa št. 3 h KPDU temelji izključno na politični volji, brez upoštevanja predpisanih meril in kriterijev za vrednotenje delovnih mest in zato ta ni bila usklajena s policijskima sindikatoma. Na takšen način pa je enostransko poseženo tudi v dogovorjena razmerja uvrstitev delovnih mest v plačni podskupini C3, kot jih je določil Sporazum med Vlado RS, PSS in SPS iz leta 2016. S predmetnim aneksom je namreč poklic policista neupravičeno ponovno povsem razvrednoten v razmerju do drugih poklicnih skupin pooblaščenih uradnih oseb, celo tako močno, da so danes policisti primerjaje z nekaterimi drugimi poklicnimi skupinami celo v slabšem položaju kot v letu 2008 (po prevedbi v nov plačni sistem), ko so bili prav tako, zgolj na podlagi politične volje, neupravičeno izenačeni z ostalimi PUO.  

Iz opisanih razlogov zahtevamo, da se z Aneksom št. 4 h KPDU uveljavi plačna lestvica za plačno podskupino C3, v kateri bodo upoštevane vse pretekle zaveze Vlade RS do policistov in upoštevano novo razmerje med delovnimi mesti, upoštevaje dvig orientacijskega delovnega mesta Policist in Kriminalist.  

Priloga 1: Nova plačna razmerja v plačni podskupini C3

Zahteva št. 2

Izplačilo posebne nagrade policistom, za vsako leto opravljenega dela:   

Podobno kot za uslužbence Slovenske vojske pričakujemo, da se posebnosti za uslužbence Policije  uredi v področnem zakonu.

Predlog Zakona o službi v slovenski vojski odstopa od dosedanjega plačnega sistema, saj v 20. členu določa pravico pripadnikov slovenske vojske do posebne denarne nagrade po sklenitvi pogodbe o zaposlitvi za določen čas (od 5 do 10 let).  Pravica je določena kot posebnost zaradi sklenitev pogodb za določen čas in omejitve dela do 45 leta starosti, vendar gre v navedenem primeru zgolj za navidezno posebnost,  saj zakon v nadaljevanju, v 2.  odstavku 21.  člena,  določa pravico do nadaljevanja delovnega razmerja na drugih delovnih mestih v državnih organih. Pri tem je potrebno poudariti, da delavec, s katerim je sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas, uživa vse pravice iz delovnega razmerja, ki pripadajo zaposlenim s pogodbami o zaposlitvi za nedoločen čas (napredovanja in druge pravice iz delovnega razmerja). Navedena pravica je omejena za obdobje do 100% kadrovske popolnitve, kar realno pomeni za nedoločen čas.  Zakon poleg tega vsebuje tudi določbo o brezpogojnem spregledu izobrazbe vojakom pri prehodu iz  IV. v V. tarifni razred in pomeni še dodatno ugodnost, saj to predstavlja dodaten dvig plačnih razredov za 2, pri čemer omenjen prehod ni pogojen z izkušnjami ali s pogojem pridobitve oz. naknadne pridobitve ustrezne izobrazbe.

Delno bi ugodnosti za uslužbence Slovenske vojske prenesli tudi na policiste z novelo področnega zakona. Policisti so namreč še bistveno bolj kadrovsko podhranjeni, to pa v vseh NOE in PE, pa vendar se od njih zahteva izvajanje vseh nalog določenih z zakoni, kot tudi izvajanje vseh mednarodnih obveznosti, kar predstavlja konstatne prekomerne obremenitve obstoječega kadra, upoštevaje porazno kadrovsko zasedenost.  

Četrti odstavek 43. člena Zakona o organiziranosti in delu v policiji (ZODPol) kot pogoj za pridobite pravice statusa kariernega policista določa najmanj pet let neprekinjene zaposlitve v Policiji. Zato menimo, da je po izpolnitvi tega pogoja ustrezno, da je policist takrat ustrezno nagrajen, nakar vstopi v reden sistem nagrajevanja ob nadaljevanju kariere v policiji, zato bi bilo treba določbe zakona ustrezno dopolniti. V tem obdobju petih let se pričakuje, da bo karierni policist že predan pripadnosti poklicu vse do upokojitve v kariernem sistemu Policije. Zato se policistu po pretečenem pet letnem obdobju in pridobitvi statusa kariernega policista izplača posebna nagrada. Nagrada se nato policistom izplača vsako leto pri plači za december, s čimer karierne policiste dodatno spodbuja k nadaljevanju kariere v Policiji, to pa vse do 100% kadrovske popolnitve enot.  

Zahteva št. 3

Izplačilo nadomestila za dolžnost ukrepanja ob vsakem času v višini 120 EUR bruto na mesec oz. 11.50% vrednosti orientacijskega delovnega mesta policista oz. kriminalista določenega s Kolektivno pogodbo za javni sektor (KPJS) mesečno, za vsakega policista v kateremkoli uradniškem nazivu:  

Policist ima pravico in dolžnost opravljati policijska pooblastila, kadar opravlja policijske naloge, praviloma je to v službenem času. V določenih primerih (izrecna določba 27. člena ZNPPol) pa policist mora opraviti nalogo policije v vsakem času, ne glede ali je v službi ali ne in ali mu je to odrejeno ali ne oziroma je celo na dopustu. V nasprotju z ostalimi javnimi uslužbenci smo policisti po zakonu dolžni preprečevati nevarna dejanja, ukrepati in uporabiti z zakonom določena policijska pooblastila, če je neposredno ogroženo življenje, zdravje, osebna varnost ali premoženje ljudi. Poudarek je tudi na subjektivni možnosti preprečitve nezakonitega dejanja. Policist se je torej tudi v prostem času in tudi kadar je s svojo družino in/ali prijatelji, dolžan izpostavljati nevarnosti. Policist mora svojo nalogo opraviti strokovno in zakonito, kar pomeni, da pri vsakem policistu (ne glede na njegov uradniški naziv) obstaja zavedanje dolžnosti ukrepanja in s tem prilagoditve svojega prostega časa tej dolžnosti.  V sklopu prejšnjih stavkovnih zahtev in pogajanj je PSS uspel ovrednotiti dejansko delo, ko policist ukrepa v prostem času, torej v obliki priznanega nadurnega dela, kot to izhaja iz 15. člena Kolektivne pogodbe za policiste, vendar pa je potrebno ovrednotiti nenehno pripravljenost in vpliv stresa na zasebno življenje policista, ki ga tako zavedanje, da bo moral ukrepati ob vsakem času, ko bodo za to izpolnjeni taksativno navedeni pogoji iz 27. člena ZNPPol. Gre namreč za nadomestilo, ki ovrednoti obliko nepremoženjske škode, ki policistu ob takem zavedanju te dolžnosti nastaja. Ta oblika se kaže v duševnih bolečinah policista, in sicer splošnem osebnem neugodju, ko mora zaradi dejstva, da je policist, trpeti možnost vstopanja v konfliktne situacije, vse z namenom odvračanja neposredne ogroženosti, za premoženje, osebno varnost, zdravje in življenje ljudi. Torej vsak drug državljan v RS lahko npr. ko je ogrožena osebna varnost drugega zaradi nezakonitega ravnanja posameznika zgolj pokliče številko 113 ali se celo obrne stran, kot se to zgodi vse prevečkrat, policist pa mora tudi v prostem času ukrepati. Še zlasti je to izrazito, ko se taka situacija pripeti v kraju ali okolišu, kjer prebivalci poznajo policista in vedo, da je policist, takrat slednji celo pričakujejo, da bo policist storil vse potrebno, da bo odvrnil to nevarnost. In s tem zavedanjem in tem istim pričakovanjem mora policist vsak dan živeti in se z njim soočati. Ker smo tudi policisti samo ljudje, to zavedanje in pričakovanje drugih pri policistih povzroča stres, ki se kaže v obliki nepremoženjske škode, kot jo priznava civilno pravo, in sicer gre za zmanjšanje življenjskih aktivnosti, splošnega osebnega neugodja in pa povečanje doživljanja strahu tako v primarni kot sekundarni obliki, saj je vsak dogodek, pri katerem je potrebno uporabiti policijska pooblastila, še zlasti, ko je policist sam ali pa celo v spremstvu svoje družine konflikten in stresen.  Med tem, ko je v času, ki ga prebije v službi to del njegove službe za katero dobi plačo, pa je potrebno ovrednotiti vpliv te oblike nepremoženjske škode zaradi dolžnosti, ki mu jo je postavil delodajalec za samo pripravljenost na to, da mora ukrepati in bo ukrepal. Prepričani smo, da je enotno nadomestilo za vsakega policista, ne glede na njegov uradniški naziv v katerem opravlja delo policista ali izvaja policijska pooblastila, v višini 120 EUR bruto na mesec oz. v višini 11.50% osnovnega plačnega razreda orientacijskega delovnega mesta policista oz. kriminalista določenega s Kolektivno pogodbo za javni sektor (KPJS) mesečno, primerno. Predlagamo, da našo stavkovno zahtevo po nadomestilu za ukrepanje ob vsakem času policistom (od uradniškega naziva policist III do uradniškega naziva generalni direktor policije ) v višini  11,50% rešite tako, da vsakemu policistu oz. pooblaščeni uradni osebi v policiji namenite enako. Predlagamo, da se izračuna 11,50% od 23 plačnega razreda (najnižji plačni razred v katerega je umeščen policist oz. kriminalist), kar ob podaji stavkovne zahteve znaša 120 EUR bruto.  

Zahteva št. 4

Ovrednotenje prepovedi članstva v političnih strankah v višini 60 EUR (bruto) mesečno vsem policistom: 

Stavkovni sporazum med Policijskim sindikatom Slovenije, Sindikatom policistov Slovenije in Vlado Republike Slovenije (Uradnem Listu RS št. 41/2012) je v svoj 5 točki določil obveznost Vlade RS da bo v okviru odprave plačnih anomalij proučila možnost ustreznega plačila omejitve članstva v političnih strankah ali proučila možnost odprave te omejitve najkasneje do konca leta 2013. Vlada RS svoje obveznosti do današnjega dne ni izpolnila, saj v okviru odprave anomalij plačilo prepovedi članstva v političnih strankah ni bilo ovrednoteno, sicer orientacijski in izhodiščni plačni razredi policistov nikakor ne bi bili izenačeni z ostalimi poklici pooblaščenih uradnih oseb, ki te prepovedi nimajo. 

Prepoved članstva v političnih strankah za določen poklic predstavlja takšno obliko posega v osnovne človekove pravice, ki brez dodatnega nadomestila ne upravičuje sorazmernost posega. Takšen poseg je bil s stališča Evropskega sodišča za človekove pravice dovoljen le ob prehodu iz enopartijskega sistema v demokratično ureditev, ki pa je del zgodovine in ne sedanjosti, zato v tem časovnem obdobju tega posega nikakor ne opravičuje. Policiste, ki so javni uslužbenci, v demokratični ureditvi takšen poseg nedopustno omejuje pri uveljavljanju svojih temeljnih pravic v nasprotju z drugimi javnimi uslužbenci in mu onemogoča enakopravno možnost sodelovanja in udejstvovanja glede širših družbenih odločitev in kandidatur na listah političnih strank za funkcije širšega družbenega pomena. Takšna omejitev posega v osebno svobodo svobode združevanja in ni bila nikoli ovrednotena, kar jasno izhaja tudi iz pridobljenih originalnih plačilnih list od leta 1990 naprej.  

Zahteva št. 5

Ureditev pravic in pogojev ter odprava anomalij pri poklicnem in starostnem upokojevanju policistov, ki po uveljavitvi ZPIZ-1 in ZPIZ-2 ne zagotavljajo pričakovanih pravic policistov:

Policist, ki se je zaposlil v Policiji pred uveljavitvijo poklicnega zavarovanja (do uveljavitve ZPIZ-1), je po takrat veljavnih predpisih pričakoval, da se bo starostno upokojil po 30-ih letih opravljanja dela policista (benifikacija: policist 12/16, policist-pilot 12/18), da bo prejemal polno višino pokojnine za 40 let pokojninske dobe, da bo starostna pokojnina odmerjena od povprečnega mesečnega zneska plače, ki jo je dobil v zadnjem letu pred upokojitvijo, da bo odmerni odstotek ugodneje urejen v primerjavi z drugimi zavarovanci pokojninskega zavarovanja (bruto 85% za polno pokojninsko dobo) in bo prejel odpravnino ob upokojitvi do višine 6-ih zadnjih plač.  

Ob uveljavitvi poklicnega zavarovanja s 1.1.2001 je predlagatelj zakona pričakoval, da bodo donosi v SODPZ prinesli celo izboljšanje pogojev upokojevanja za policiste, kateremu bi se preko tega sklada zagotovila ustrezna poklicna pokojnina in ob pričakovanih presežkih tudi dodatna pokojnina (mesečna renta) po starostni upokojitvi. Pričakovanja se niso uresničila. Popravke sistema poklicnega upokojevanja in pravic zavarovancev je prinesla nova pokojninska reforma, ki se je uveljavila s 1.1.2013. Z dodatnimi »popravki« zakona pa se položaj policistov poslabšuje in se vse bolj oddaljuje od pričakovanih rešitve. 

Zato se je treba podobno kot v Slovenski vojski, pri rudarjih in v kulturi (rešitev za baletnike v 92.a členu Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK)) dogovoriti o ureditvi posebnih pogojev za upokojevanje za policiste in dogovorjeno prenesti v področni zakon ter kolektivno pogodbo: z uvajanjem diferencirane stopnje dodane dobe, zvišanjem prispevne stopnje (zagotoviti je treba potrebni presežek sredstev za odkup pokojninske dobe), preveriti možnost zvišanja premij v pokojninski sklad ZVPSJU in druge ukrepe, da bi se policistom zagotovilo najmanj polno starostno pokojnino po 30 letih vključenosti v poklicno zavarovanje, skupaj z drugimi ugodnostmi (npr. posebna odpravnina, ipd.).  

Zahteva št. 6  

Ureditev pravic kariernega policista v  tarifnem delu  kolektivne pogodbe za policiste: 

PSS se že več let trudi, da bi se v Policiji uvedel ustrezen karierni sistem, ki bi temeljil na razvoju strokovnosti policistov. Z ustreznim kariernim sistemom bi bila Policija, kot organizacija, uspešnejša in učinkovitejša. V PSS menimo, da je potrebno karierni sistem v policiji na podlagi določbe 22. č člena Kolektivne pogodbe za policiste (v nadaljevanju: KPP) urediti s podsistemi, ki sestavljajo karierni sistem. Karierni sistem je namreč celota med seboj povezanih podsistemov, ki jih je potrebno izvesti istočasno in ne po posameznih področjih, kot se je to delalo do sedaj. Zato menimo, da je nujno potrebno urediti tudi pravno podlago za tarifni del KPP, v katerem je potrebno še posebej urediti del, ki se nanaša na ustrezne uvrstitve delovnih mest policistov in del, ki se nanaša na ureditev pravic kariernega sistema v policiji. Namreč na podlagi 8. odstavka, v povezavi s 3. odstavkom, 22. člena ZJU in določb ZKolP je določba 22.č člena KPP postavljena kot temelj za celovito in specifično ureditev kariernega sistema v Policiji, z namenom kasnejše dopolnitve. Skladno z 8. odstavkom 22. člena ZJU namreč vprašanj, ki se urejajo s kolektivno pogodbo ni dopustno urejati drugače. Kot navedeno določba 3. odstavka, 22.č člena KPP določa, da generalni direktor policije v sodelovanju z reprezentativnimi sindikati ter v skladu z določbami te pogodbe (KPP) podrobneje določi priporočila za delovanje kariernega sistema v Policiji (sporazum pa navedeno obveznost veže na točno določen datum). Pri vsem tem je bistvena skupna ugotovitev, da določitev priporočil sploh ni mogoča, saj KPP (še) ne določa podsistemov kariernega sistema, s čimer je ogrožena tudi izvršitev V. točke Stavkovnega sporazuma (Uradni list RS, št. 40/16).

Ne glede na navedeno pa je glede na prakso Ustavnega sodišča Republike Slovenje, pravica do kolektivnega dogovarjanja kot jo ureja ZSPJS, neskladna z Ustavo RS, mednarodnimi konvencijami in listinami s tem v nasprotju s pravno ureditvijo EU. Zato v PSS razumemo, da je tudi tarifni del KPDU za plačno podskupino C3  samostojna kolektivna pogodba, ki jo lahko skleneta Vlada RS in reprezentativni sindikati v Policiji samostojno. Nenazadnje se je takšna praksa potrdila že v letu 2016 s podpisom Aneksa št. 2 h KPDU, ki je bil sklenjen na podlagi stavkovnega sporazuma. Izhajajoč iz navedenega in gleda na dejstvo, da imajo zdravniki, gasilci in novinarji lastni tarifni del poklicne kolektivne pogodbe, pa bi bil sprejem tarifnega dela Kolektivne pogodbe za policiste nujen in sorazmeren v luči spoštovanja ustavnega načela enakih možnosti.

Zahteva št. 7:

Presistemizacija delovnih mest v plačni skupini J skladno z dopisom PSS, št. 6–2/2017– 150, z dne 4.9.2017 (priloga II) in odprava vseh ostalih anomalij, ki izhajajo iz dodatnega obsega nalog, specifičnih prepovedi in omejitev glede na aktualne opise del in nalog zaposlenih, določenih s sistemizacijo ali pogodbo o zaposlitvi: 

Na podlagi sklenjenega Dogovora o ukrepih na področju stroškov dela in drugih ukrepih v javnem sektorju (Ur.l.RS, st. 88/16), in sicer točke IV., s katero sta se opredelila način in dinamika odprave anomalij v sistemu plač javnega sektorja, med drugim  v plačni skupini J, je bil po dolgotrajnih pogajanjih podpisan Aneks št. 3 h Kolektivni pogodbi za državno upravo, uprave pravosodnih organov  in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti (v nadaljevanju: Aneks št. 3 h KPC). Na podlagi tega aneksa so se na določenih mestih v plačni skupini J (do 26 plačnega razreda) dvignili izhodiščni plačni razredi v razponu od 1-3 plačne razrede. Glede na to, da so se primerjave v zahtevnosti med delovnimi mesti opravljale izključno na podlagi opisa del in nalog, ki so za posamezna delovna mesta v plačni skupini J določena v Uredbi o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih, brez upoštevanja oziroma ustreznega vrednotenja zahtevnosti dejanskih del in nalog, ki jih zaposlenih dejansko opravljajo na posameznih delovnih mestih, in opisa del in nalog, ki izhajajo iz sistemizacije delovnih mest v posameznem organu javne (državne) uprave, odprava ni bila celovita. Še več, prišlo je do pojava novih anomalij v plačni skupini J.   

Glede na navedeno smo delodajalca (MNZ) opozorili na delovna mesta, ki so sistemizirana v MNZ in Policiji in bi morala biti, glede na dela in naloge, ki se dejansko opravljajo na določenih delovnih mestih primerneje oziroma višje vrednotena. Ob navedenem ne moremo mimo dejstva, da so bila z Aneksom št. 3 h KPC na novo ustanovljena tudi določena delovna mesta, ki so višje vrednotena kot določena že obstoječa delovna mesta v plačni skupini J, ki pa so po vsebini in zahtevnosti ter dejanskemu opravljanju del in nalog, ki se opravljajo na obstoječih delovnih mestih v MNZ in Policiji, primerljiva. Iz tega razloga smo predlagali tudi presistemizacijo določenih obstoječih delovnih mest v novo ustanovljena. Vse naše predloge smo naslovili na delodajalca že dne 4.9.2017 in razen odgovora, da bodo naše zahteve skrbno preučene in da bomo o ugotovitvah seznanjeni, do današnjega dne nismo dobili konkretnega odziva v zvezi s preučitvijo navedene problematike.  

Obenem nerešeno ostaja tudi področje ustreznega vrednotenja strokovno tehničnih delavcev in uradnikov v Policiji in MNZ, za katere veljajo posebne omejitve, prepovedi in obveznosti na podlagi zakona in zaradi katerih so ti uslužbenci v primerjavi z ostalimi javnimi uslužbenci v bistveno bolj podrejenem položaju. Namreč na podlagi 67. člena ZODPol ima delodajalec zaradi nemotenega opravljanja nalog policije ali policijskih podpornih dejavnosti možnost začasne premestitve in napotitve uslužbencev policije na druga delovna mesta ali napotitve na določeno območje ali področje dela, pri čemer pa za začasne premestitve ali napotitve po določbah ZDOPol ne veljajo omejitve zakona, ki ureja sistem javnih uslužbencev, glede oddaljenosti kraja opravljanja dela od dotedanjega kraja opravljanja dela (šesti odstavek 67. člena). Skladno z določilom drugega odstavka 149. člena Zakona o javnih uslužbencih (ZJU) je namreč premestitev zaradi delovnih potreb na območju Republike Slovenije dopustna le, če kraj opravljanja dela v primeru premestitve od dotedanjega kraja opravljanja dela ni oddaljen več kot 70 km oziroma več kot eno uro vožnje z javnim prevozom. Glede na navedeno izjemo, ki je s specialnim zakonom določena le za uslužbence policije, torej tudi strokovno tehnično osebje, ki je zaposleno v policiji, je strokovno tehnični kader v bistveno slabšem položaju od drugih javnih uslužbencev, saj se zanje, pri presoji dopustnosti premestitev zaradi delovnih potreb, ne upošteva pogoj oddaljenosti in časovne komponente oddaljenosti več kot ene ure vožnje z javnim prevozom, kot to velja za vse ostale javne uslužbence.

Zahteva št. 8:

Drugačna ureditev premakljivega delovnega časa in obvezne prisotnosti javnih uslužbencev v vladnih službah, ministrstvih in organih v sestavi: 

Skladno s trenutno veljavno ureditvijo in sicer 10. členom Uredbe o delovnem času v organih državne uprave (Ur.l.RS, št. 115/7, 122/7- popr., 28/16 in 40/10, v nadaljevanju: uredba), je premakljiv delovni čas v vladnih službah, ministrstvih in organih v njihovi sestavi določen med 7.30 in 9. uro, premakljiv konec delovnega časa pa med 15.30 in 17.30 oziroma v petek med 14.30 in 16.30 uro, pri čemer je obvezna prisotnost javnega uslužbenca na delu določena od 9. ure do 15.30, v petek pa do 14.30. Sedanja ureditev sicer dopušča drugačno določitev premakljivega začetka in konca delovnega časa (12. člen uredbe), vendar pa morajo za to obstajati utemeljeni razlogi (organiziranje uradnih ur za stranke ali narava dela), ki mora biti opravljeno izven okvirov, ki so določeni v 10. in 11. členu uredbe. Prav tako obstoječa ureditev v 4. uredbe omogoča tudi, da predstojnik drugače razporedi delovni čas javnemu uslužbencu,  ki opravlja delo, katerega narava ne omogoča izbire časa prihoda in odhoda (torej v primerih, ko ne obstajajo razlogi  za drugačno določitev premakljivega začetka in konca delovnega časa na podlagi 12. člena uredbe).

Iz praske izhaja vedno večje število primerov, ko javni uslužbenci, kateri ne izpolnjujejo pogojev za drugačno določitev premakljivega delovnega časa na podlagi 12. člena uredbe, vlagajo zahtevke za drugačno razporeditev delovnega časa na podlagi 4. člena uredbe, večinoma zaradi potrebe usklajevanja družinskega in poklicnega usklajevanja. Skladno z določbo 148. člena Zakona od delovnih razmerjih (ZDR-1) ima delavec pravico, da v času trajanja delovnega razmerja  zaradi potreb  usklajevanja družinskega in poklicnega življenja predlaga drugačno razporeditev delovnega časa, pri čemer mu mora delodajalec, upoštevaje potrebe delovnega procesa, pisno utemeljiti svojo odločitev.

Praksa državnih organov pri odločanju o ugoditvi/zavrnitvi zahtevkov pa je na tem področju različna. Večina jih kot temeljni kriterij, ali je javni uslužbenec upravičen do drugače razporeditve delovnega časa na podlagi 4. člena uredbe upošteva zgolj kriterij ali uporaba javnih prevoznih sredstev javnemu uslužbencu zagotavlja pravočasen prihod na delo (kar pa je, glede na zadnjo pravočasno uro prihoda ob 9.00, v skoraj vseh primerih omogočeno), in takšnih primerov, kjer pravočasni prihod do 9.00 ure ne bi bil zagotovljen, v praksi skoraj ni, zaradi česar je večina zahtevkov s strani delodajalca zavrnjenih. Ob tem se ne upošteva drugih dejavnikov, kot so pravočasni prevzem predšolskih in šolskih otrok iz javnih institucij varstva, vzgoje in izobraževanja, ki se je izkazal kot izrazit problem predvsem pri javnih uslužbencih, ki se na delo vozijo in bolj oddaljenih krajev bivališča.

Glede na navedeno zahtevamo, da se v izogib različnim praksam na tem področju, v prvem odstavku 10. čena uredbe začetek premakljivega delovnega časa določi ob 7.00, konec premakljivega delovnega časa pa ob 15.00 uri, temu ustrezno pa se prilagodi tudi drugi odstavek predmetnega člena, ki ureja obvezno prisotnost javnega uslužbenca na delu.

Zahteva št. 9:

Določitev pravice do izplačila jubilejne nagrade za 40 let delovne dobe: 

Trenutna ureditev v Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti (KPND) določa pravico do izplačila jubilejne nagrade za 10, 20 in 30 let delovne dobe. Glede na ureditev tega področja v drugih kolektivnih pogodbah, ki se nanašajo na opravljanje gospodarske dejavnosti (npr. Kolektivna pogodba dejavosti trgovine Slovenije), ki omogoča izplačilo jubilejne nagrade tudi za 40 let delovne dobe, predlagamo podobno ureditev tudi za javne uslužbence. Ob tem dodajamo, da predlog sledi tudi spremembam na področju pokojninske reforme, s katerimi se upokojitveni pogoj števila let delovne dobe podaljšuje.

Na podlagi navedenega je naša odločitev utemeljena in dokončna in bomo zaradi uveljavitve ekonomskih in socialnih pravic in interesov z dela, dne 12.2.2018 ob 7.00 uri, upoštevaje našo zgornjo izjavo o zagotovitvi minimuma delovnega procesa, 7., 8. in 12. člena Zakona o stavki, ter dolžnosti policistov v primeru stavke kot jih določa 76. člen Zakona o organiziranosti in delu v Policiji, prekinili delo do uveljavitve naših pravic.

Na podlagi 9. člena Zakona o Stavki pa vam od napovedi stavke do dejanskega datuma stavke podajamo sledeč

PREDLOG ZA REŠEVANJE SPORA

Vlada z imenovanjem vladne pogajalske skupine s polnim mandatom za pogajanja nemudoma pristopi k socialnemu dialogu ter se s Policijskim sindikatom Slovenije o načinu izvršitve obveznosti iz Stavkovnih sporazumov ter z vzajemnim popuščanjem, dogovori o izpolnitvi stavkovnih zahtev. Ob vzpostavitvi socialnega dialoga z vladno pogajalsko skupino bomo predstavnikom vladne pogajalske skupine podali širše obrazložitve stavkovnih zahtev.

S spoštovanjem,

Radivoj Uroševič 

PREDSEDNIK

PRILOGA: