PSS http://pss-slo.org Prijateljstvo Solidarnost Sodelovanje Mon, 22 Jan 2018 08:40:37 +0000 sl-SI hourly 1 https://wordpress.org/?v=4.9.2 ANEKS ŠT.12 H KOLEKTIVNI POGODBI ZA JAVNI SEKTOR – OBVESTILO O (NE)VELJAVNOSTI http://pss-slo.org/?p=5129 http://pss-slo.org/?p=5129#respond Mon, 22 Jan 2018 08:40:37 +0000 http://pss-slo.org/?p=5129 Obveščamo vas, da se je dne 19.1.2018, po dolgotrajnih pogajanjih med pogajalskima skupinama sindikatov javnega sektorja in vladne pogajalske skupine, ki so potekala zaradi realizacije IV. točke Dogovora o ukrepih na področju stroškov dela in drugih ukrepih v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 88/16; v nadaljevanju Dogovor), na podlagi podpisov reprezentativnih sindikatov javnega sektorja, odločalo o sprejetju in posledični veljavnosti Aneksa št. 12 h Kolektivni pogodbi za javni sektor (v nadaljevanju Aneksa št. 12 h KPJS). PSS je na podlagi Sklepa Sveta PSS, št. 2-2018, z dne 10.1.2018, pristopil k podpisu predmetnega aneksa.

K podpisu Aneksa št. 12 h KPJS je v petek, 19.1.2018, pristopilo samo 8 reprezentativnih sindikatov v javnem sektorju, zaradi česar kvorum za veljavnost aneksa ni bil dosežen in predmetni Aneks ne velja!

Na podlagi IV. točke Dogovora sta vladna in sindikalna stran soglašali, da se bosta najkasneje do 1. 5. 2017 dogovorili za odpravo anomalij oziroma ustrezne uvrstitve v plačne razrede glede vrednotenja delovnih mest oziroma nazivov v javnem sektorju, še posebej to velja za delovna mesta plačne skupine J, delovna mesta iz Dogovora o ukrepih na področju plač v javnem sektorju zaradi makroekonomskih razmer za obdobje 2009–2010 z dne 24. 2. 2009, ter za delovna mesta pooblaščenih uradnih oseb.

Javni uslužbenci na delovnih mestih do vključno 26 plačnega razreda v plačni skupini J, so pravico do izplačila višje plače, skladno z odpravo anomalij v mesecu septembru 2017 (Aneks št. 10 h KPJS in Aneks št. 3 h KPDU) pridobili že s 1. 7. 2017. Za delovna mesta, ki so uvrščena nad 26 plačnim razredom, pa so se pogajanja za odpravo anomalij nadaljevala ločeno, pri čemer IV. točka Dogovora določa, da ti javni uslužbenci pridobijo pravico do izplačila višje plače s 1.10.2017. Navedeno pomeni, da bi bili v primeru veljavnosti Aneksa št. 12 h KPJS, javni uslužbenci, katerim se dvigujejo izhodiščni plačni razredi, do izplačila višje plače upravičeni od 1. oktobra 2017.

Aneks št. 12. h KPJS določa zgolj dvig izhodiščnih plačnih razredov določenih orientacijskih delovnih mest v plačnih skupinah C, H, J in K, ki so uvrščena nad 26. plačnim razredom. Glede delovnih mest, ki so sistemizirana v MNZ, Policiji in IRSNZ, se neposredno s predmetnim aneksom v plačni skupini C  za 1 plačni razred dviguje izhodiščni plačni razred na delovnem mestu C027005 Svetovalec VII/1 (iz 28 na 29), ter v plačni skupini J za 1 plačni razred izhodiščni plačni razred na delovnem mestu J017016 Finančnik VII/1 (iz 28 na 29), J017036 Kadrovik VII/1 (iz 28 na 29) ter na delovnem mestu J017093 Računovodja VII/2 –III (iz 29 na 30).

V PSS podpis Aneksa št. 12 h KPJS kljub vsemu ocenjujemo za dosežek, saj le ta hkrati predstavlja izhodišče za pogajanja za sklenitev Aneksa h Kolektivni pogodbi za državno upravo (Aneks h KPDU), s katerim se bodo morali dvigniti izhodiščni razredi tako na delovnih mestih v plačni skupini C, kot tudi v plačni skupini J, nad 26. plačnim razredom, ki pa niso orientacijska delovna mesta in so zato določena s KPDU.

Zaradi navedenega je PSS pristopil k podpisu Aneksa št. 12 h KPJS, pri čemer poudarjamo, da je prav podpis predmetnega aneksa pomemben tudi za dosego dvigov izhodiščnih plačnih razredov drugih delovnih mest  v plačni skupini C in J, uvrščenih nad 26. plačni razred, ki niso orientacijska delovna mesta in bi se morala zaradi tega urejati v Aneksu h KPDU.

Glede na vse zapisano pa moramo dodati, da smo izjemno negativno presenečeni nad ravnanjem večine drugih sindikatov javnega sektorja, ki k podpisu Aneksa št. 12 h KPJS niso pristopili. S takšnim ravnanjem ogrožajo doseg potrebnega kvoruma za veljavnost navedenega aneksa in to kljub dejstvu, da tudi ti sindikati zastopajo člane zaposlene na delovnih mestih, katerih izhodiščni razredi se s predmetnim aneksom neposredno dvigujejo in katerih vrednotenje delovnih mest bi se nadalje lahko urejalo v Aneksu h KPDU. Še več, ti isti sindikati so zaradi nezadovoljstva glede načina odprave anomalij plačnega sistema javnega sektorja napovedali stavke, te pa predvsem zaradi delovnih mest »primerljivih« z zdravniki. Na takšen način pa predvsem uslužbencem v plačni skupini J, ki so uvrščeni nad 26 plačni razred, onemogočajo več kot zasluženo povišanje izhodiščnih plač.

V PSS bomo zato vztrajali, da se ne glede na veljavnost KPJS dogovorjene uvrstitve samostojno uredijo v KPDU, saj ima Vlada do zaposlenih v Policiji in MNZ še neizpolnjeno dolžnost, ki med drugim izhaja tudi iz Stavkovnega sporazuma, ki ga je Vlada s PSS in SPS podpisala v letu 2012.  

 

Radivoj Uroševič

PREDSEDNIK

]]>
http://pss-slo.org/?feed=rss2&p=5129 0
ALI SMO POLICISTI MANJ VREDNI OD VOJAKOV (II)? Dvojna merila pri vrednotenju dela – zahteva http://pss-slo.org/?p=5124 http://pss-slo.org/?p=5124#respond Wed, 17 Jan 2018 07:17:59 +0000 http://pss-slo.org/?p=5124 Policijski sindikat Slovenije je na delodajalca naslovil vprašanje glede dvojnih meril pri vrednotenju dela:

Spoštovani,  

v Policijskem sindikatu Slovenije (v nadaljevanju: PSS) v zadnjem času prejemamo vse več vprašanj nezadovoljnih  članov, povezanih z izvajanjem varovanja državne meje v kombiniranih (mešanih) patruljah, v katerih skupaj delata policist in pripadnik Slovenske vojske. Kombinirane patrulje delo praviloma izvajajo na policijskih postajah, katerih območje meji na Republiko Hrvaško in na katerih zaradi izrazite kadrovske podhranjenosti ni mogoče zagotoviti patrulj, ki bi bile sestavljene izključno s policisti.  

Kombinirana patrulja je tako sestavljena iz policista, ki ima vsa policijska pooblastila in je zadolžen za ukrepanje v skladu z zakonom, torej tudi za izvajanje vseh represivnih ukrepov in pripadnika Slovenske vojske, ki nima nobenih pooblastil. V takšni sestavi patrulje je dejstvo, da je policist zaradi izvajanja policijskih pooblastil neprimerno bolj obremenjen in izpostavljen kot pripadnik Slovenske vojske.

Če čas zavrtimo nekoliko nazaj se lahko spomnimo, da je zaradi kadrovske podhranjenosti policije in zagotovitve dodatnega kadra pri obvladovanju t.i. »migrantske krize« v letu 2015, Državni zbor Republike Slovenije dne 21.10.2015 po nujnem postopku sprejel Zakon o dopolnitvi Zakona o obrambi (ZObr-E) in sicer 37.a člen, ki določa izjemna pooblastila vojske. Na podlagi predmetne določbe je v letu 2015 Državni zbor, na predlog Vlade, z dvotretjinsko večino glasov navzočih poslancev odločil, da pripadniki Slovenske vojske, skupaj s policijo, izjemoma, pri širšem varovanju državne meje, v skladu z načrti in po predhodni odločitvi vlade iz četrtega odstavka prejšnjega člena, izvajajo tudi naslednja pooblastila: opozarjanje, napotovanje, začasno omejevanje gibanja oseb in sodelovanje pri obvladovanju skupin in množic. Vsa navedena pooblastila so lahko pripadniki Slovenske vojske izvajali pod pogoji, ki so predpisani za policiste. Istočasno z odločitvijo o sodelovanju vojske pri varovanju državne meje, mora Državni zbor določiti tudi rok, v katerem lahko pripadniki Slovenske vojske izvajajo pooblastila iz tega člena, in ki sme trajati le nujno potreben čas za izvedbo, vendar ne več kot tri mesece. Obdobje se lahko pod istimi pogoji ponovno podaljša.

V PSS ugotavljamo, da odločitve Državnega zbora, ki bi slovenski vojski na podlagi predmetnega člena dodelila izjemna pooblastila pri širšem varovanju državne meje, trenutno ni. Zato sklepamo, da se oblika kombiniranih patrulj na omenjenih območjih v tem trenutku izvaja na podlagi 4. odstavka, 37. člena Zakona o obrambi (ZObr; Uradni list RS 82-2980/1994 z dop. in popr.), ki določa, da lahko Slovenska vojska sodeluje s policijo pri širšem varovanju državne meje v notranjosti državnega ozemlja v skladu z načrti in po predhodni odločitvi vlade, pri čemer pripadniki Slovenske vojske pri opravljanju teh nalog nimajo policijskih pooblastil. Ne glede na do sedaj navedeno, pa je bistvena težava v višini plačila za opravljeno delo. Gre za nov lep primer delovanja Vlade RS na škodo policistov. V opisani kombinaciji gre (v osnovi) za izvajanje istovrstnega dela, pri čemer je odgovornost in izpostavljenost policista neprimerno večja pa vendar so za to delo samo pripadniki Slovenske vojske upravičeni do delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela. Na takšen način je kršeno tudi načelo oz. cilj Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS; Uradni list RS 562760/2002 z dop.), ki določa, da zakon določa skupne temelje sistema plač v javnem sektorju, in sicer za uveljavitev načela enakega plačila za delo na primerljivih delovnih mestih, nazivih in funkcijah, za zagotovitev preglednosti sistema plač ter stimulativnosti plač, na katerega se je prav Vlada RS vseskozi izgovarjala pri t.i. odpravi anomalij v pogajanjih za Aneks št. 3 h KPDU – a le, ko je bilo potrebno neupravičeno višati plače drugim, ne pa tudi, ko nastopi vprašanje pravilnega in poštenega vrednotenja dela policistov. Takrat ta načela ne veljajo več! 

Kot izhaja iz četrtega odstavka tega dopisa je torej jasno, da je Vlada RS sprejela odločitev na podlagi katere pripadniki Slovenske vojske še naprej sodelujejo s policijo pri širšem varovanju državne meje v notranjosti državnega ozemlja in posledično opravljajo delo v kombiniranih patruljah skupaj s policisti ne glede na to, da ne morejo niti ne smejo izvajati nobenih policijskih pooblastil. Pa vendar za takšno delo prejemajo (bistveno) višje plačilo od policista.

Pripadniki Slovenske vojske so za opisano obliko dela na podlagi 3. odstavka, 59. člena Zakona o službi v slovenski vojski, očitno upravičeni do delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela. Da je situacija še bolj groteskna pa kaže dejstvo, da so pripadniki Slovenske vojske upravičeni do 19% delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela, pri čemer iz pridobljenih plačilnih list pripadnikov Slovenske vojske izhaja, da imajo za upravičenost do polnega dodatka (19%) normiranih le 17 ur dela! To pomeni, da je pripadnik Slovenske vojske v primeru, ko opravi dve službi skupaj s policistom, avtomatično upravičen do skoraj 20% dodatka k plači, policist pa ostaja pri nespremenjeni plači. Torej je vojak za 17 ur dela in več upravičen do okoli 300€ delovne uspešnosti. Policisti pa kljub temu, da so (edini) nosilci vseh policijskih pooblastil in odgovorni tako za delo patrulje, kot tudi za vse postopke patrulje, do takšnega plačila niso upravičeni.  

V PSS zato v zvezi z navedenim zahtevamo, da Vlada RS v najkrajšem času zagotovi finančna sredstva in policistom omogoči izplačilo najmanj 38% dodatka k plači oziroma izplačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela v tej višini, če delo opravljajo vsaj 17 ur v mesecu! 

Naj opozorimo še, da smo vas ves čas pogajanj za sklenitev Aneksa št. 3 h KPDU glasno opozarjali, da med drugim neupravičeno izenačujete tudi vojaka s policistom, pa teh pripomb zaradi vaše nestrokovnosti in politične arogance niste upoštevali. Tako smo danes v situaciji, da je delovno mesto desetnika v Slovenski vojski (desetnik – pripadnik vojaške policije) v izhodišču uvrščeno 2 plačna razreda višje kot delovno mesto policist SR, kar je popolen absurd in povsem nesprejemljivo!  

Glede na vse zapisano od vas zahtevamo ustrezna pojasnila in takojšenj pristop k reševanju anomalij pri vrednotenju delovnih mest policistov, do katerih je prišlo prav zaradi vaših enostranskih posegov v dogovorjena razmerja v letu 2016. Že v naprej vam zelo jasno sporočamo tudi, da se o ponovni vzpostavitvi razmerij, ki so bila v socialnem dialogu določena s sporazumom in Aneksom št. 2 h KPDU v letu 2016 ne mislimo pogovarjati na centralni ravni. Obstoječe stanje je namreč prav posledica dejstva, da so plače policistov v letu 2017 enostransko določili drugi, ne pa tisti, ki edini zastopamo pravice policistov!  

Istočasno tudi od vodstva MNZ in Policije zahtevamo pojasnila, kako so lahko dopustili dvojna merila pri plačilu za delo in to v izrazito škodo policistov.   

S spoštovanjem,

Radivoj Uroševič  PREDSEDNIK

Spoštovani, 

 

 

]]>
http://pss-slo.org/?feed=rss2&p=5124 0
Optika Tomaž Šenk s.p. Clarus Kranj http://pss-slo.org/?p=5121 http://pss-slo.org/?p=5121#respond Wed, 17 Jan 2018 06:11:45 +0000 http://pss-slo.org/?p=5121 Policijski sindikat Slovenije je sklenil dogovor z podjetjem Optika Tomaž Šenk s.p. Clarus Kranj o koriščenju ugodnosti za člane PSS. Tako podjetje članom nudi naslednje ugodnosti:

  • člani in družinski člani imajo redni 20% popust pri vsakem nakupu v optiki Tomaž Šenk s.p. Clarus Kranj
  • brezplačni strokovni pregledi vida za očala in kontaktne leče

Za termin pregleda se je potrebno predčasno dogovoriti na tel. št. 04 236 87 44.

Optika Tomaž Šenk s.p. Clarus Kranj se nahaja na naslovu Nazorjeva ulica 3 v Kranju.

]]>
http://pss-slo.org/?feed=rss2&p=5121 0
Demanti in pojasnilo na del objave »Oktobra so se skoraj tretjini zdravnikov plače zvišale za 20 odstotkov« http://pss-slo.org/?p=5117 http://pss-slo.org/?p=5117#respond Sat, 13 Jan 2018 12:30:12 +0000 http://pss-slo.org/?p=5117 Spoštovani,

na podlagi prvega odstavka 26. člena Zakona o medijih zahtevamo objavo popravka objavljenega besedila, s katerim je bila prizadeta naša pravica in interes,  oziroma objavo naslednjega besedila (v časopisu kot enakovreden članek, na spletni strani pa kot dodatek k obstoječemu članku):

Finance so včeraj, 12.1.2018 v časopisu in na svoji spletni strani, na povezavi https://www.finance.si/8863564/Oktobra-so-se-skoraj-tretjini-zdravnikov-place-zvisale-za-20-odstotkov , objavile prispevek z naslovom »Oktobra so se skoraj tretjini zdravnikov plače zvišale za 20 odstotkov«, avtorice Andreje Rednjak.

V uvodu članka je navedeno, da skoraj vse nerazumne in pretirane zahteve številnih sindikatov javnega sektorja za dvig plač in napovedi stavk izhajajo iz tega, da je Vlada lani popustila najprej stavkajočim policistom in nato še precej bolj zdravnikom. 

V njem je povzeta izjava predsednika sindikata Fides, Konrada Kuštrina, da je plačni sistem javnega sektorja že pred leti »prvi načel Štrukelj, nato policisti, šele nato smo prišli mi«.

Policijski sindikat Slovenije na navedeno izjavo odgovarja, da policisti nismo načeli plačnega sistema. S stavkovnimi sporazumi v letih 2010, 2012 in 2013 smo se z Vlado RS dogovorili o ponovnem vrednotenju delovnih mest policistov, saj na podlagi ugotovitev iz primerjalnih analiz, z upoštevanjem meril in kriterijev, delovna mesta policistov niso bila ustrezno ovrednotena ob uvedbi enotnega plačnega sistema. V letu 2008, pri umestitvah orientacijskih in izhodiščnih delovnih mest Policije, tako niso bila upoštevana zakonsko določena merila in kriteriji ter posebnosti in težavnosti policijskega dela. V dogovoru med socialnimi partnerji v javnem sektorju (torej, tudi s soglasjem sindikatov javnega sektorja) je bilo v letu 2015 določeno, da se še neuresničeni dogovori iz naših sporazumov izvedejo ne glede na sklenjene dogovore na centralni ravni pogajanj med sindikati javnega sektorja in vladno pogajalsko skupino. Kljub omenjenemu dogovoru so bile že prej dogovorjene obveznosti do policistov delno uresničene šele v letu 2016, po izvedeni stavki in novim stavkovnim sporazumom, ki je bil sklenjen prav na podlagi Dogovora  o ukrepih na področju stroškov dela in drugih ukrepih v javnem sektorju za leto 2016 (Ur, list RS. št. 91/2015 z dne 30.11.2015).

V letu 2017 pa je Vlada RS drugim poklicem (pooblaščenim uradnim osebam: vojakom, carinikov, pravosodnim policistom in uradnikom s pooblastili), kljub stalnim opozarjanjem Policijskega sindikata Slovenije, brez uporabe z zakonom in kolektivnimi pogodobami določenih meril in kriterijev in v nasprotju z lastnim sklepom,  dvignila plače tem skupinam tako, da jih ni samo izenačila s policisti, temveč jih celo dvignila nad plače policistov (razvidno tudi iz primerjav povprečnih plač objavljenih na portalu Ministrstva za javno upravo). Dvigu plač drugim plačnim skupinam policisti nikoli nismo nasprotovali, vztrajali pa smo, da je treba v skladu z merili in kriteriji obdržati pred tem že dogovorjena razmerja. Tako je Vlada RS skupaj s finančnimi preiskovalci, cariniki, pravosodnimi policisti, vojaki, veterinarji, državnimi uradniki na občinah, občinskimi redarji ter drugi v lanskem letu z aneksom h kolektivni pogodbi za državno upravo, brez soglasja sindikatov v policiji, nezakonito in enostransko določila tudi plače policistov. Argumente policijskih sindikatov so vseskozi zavračali, zaradi česar sindikata v policiji predmentega Aneka nista podpisala. 

Vlada RS je tako namenoma kršila dogovorjena plačna razmerja, saj je popolnoma zanemarila transparentnost pogajanj, sklicujoč se na poročilo delovne medresorske skupine, ki naj bi pripravila predlog popravkov plačnih razredov pooblaščenih uradnih oseb z upoštevanjem meril in kriterijev, brez jasnih obrazložitev vsebine in temu gradivu določila celo oznako tajnosti.  

V Policijskem sindikatu Slovenije smo šele  pred kratkim, po pritožbah in odločbi Informacijskega pooblaščenca, pridobili gradivo, ki jasno dokazuje, da pri novem vrednotenju delovnih mest pri tako imenovanih pooblaščenih uradnih osebah v Aneksu št. 3 h Kolektivni pogodbi za državno upravo, ki jo policisti niso podpisali, niso bila upoštevana prav nobena merila in kriteriji. Obveljal je samo en argument in sicer politično interesni, ki nima prav nobene strokovne podlage v izenačitvi izhodiščnih plačnih razredov navedenih skupin s policisti. Ravnanje Vlade v predmetnih »pogajanjih« je šlo celo tako daleč, da so v ihti po »pravočasnem kupovanju volitev«, z davkoplačevalskim denarjem, izključno politično željo po izenačitvi, v določenih skupinah celo drastično presegli.

Ker so bili pisni argumenti predstavnikov policistov neutemeljeno zavrnjeni in ker je bilo s takšnim ravnanjem v letu 2016 dogovorjeno grobo kršeno, smo bili tudi tokrat prisiljeni napovedati stavko.

Glede na dejansko stanje je zato res težko razumeti, da so prav navedene poklicne skupine, ki jim je Vlada RS v preteklem letu dobesedno »podarila« 2-3 plačne razrede (8 – 12%) na posamezno delovno mesto (medtem, ko je policistom povsem onemogočila poštena pogajanja), tudi napovedale stavko in zahtevajo zvišanje plač za še dodatne 4 plačne razrede. Te skupine bi namreč glede na vse kar jim je bilo podarjeno morale Vladi RS v zahvalo postaviti spomenik!

Zaradi vsega navedenega smo mnenja, da sedanji enotni plačni sistem javnega sektorja »ruši« prav Vlada RS sama z manevri, zaradi katerih že od vzpostavitve sistema plače niso določene na podlagi zakonitih meril in kriterijev in tako v plačnem sistemu sama povzroča nove in nove anomalije.

 

Radivoj UROŠEVIČ

PREDSEDNIK

]]>
http://pss-slo.org/?feed=rss2&p=5117 0
STAVKOVNE ZAHTEVE POLICIJSKIH SINDIKATOV IN IZVAJANJE STAVKE – OBVESTILO http://pss-slo.org/?p=5112 http://pss-slo.org/?p=5112#respond Thu, 11 Jan 2018 07:02:50 +0000 http://pss-slo.org/?p=5112 Pretekle izkušnje iz policijskih stavk so nas naučile, da smo kljub velikim stavkovnim uspehom iz sindikalnega boja prišli s številnimi konflikti in zamerami med uslužbenci v Policiji. Do trenj je prišlo zlasti v času stavke, pri razumevanju pravice do stavke in kaj so nujne naloge Policije in naloge policistov, ki jih kljub stavki treba izvajati. Do slabe komunikacije je tako prihajalo med nadrejenimi in podrejenimi uslužbenci ali enotami. Kasnejših posledic zaradi udeležbe v stavki ne bi smel čutiti prav noben udeleženec stavke. Čeprav sindikat združuje vse zaposlene – ne glede na položaj, delovno mesto, spol, odgovornosti, naziv, idr., se vsi uslužbenci Policije žal niso našli med zainteresiranim članstvom, ki bi sodelovali pri stavkovnih aktivnostih.

Vsi zaposleni v Policiji smo si enaki v tem, da smo vsi javni uslužbenci s svojimi pravicami in dolžnostmi in da smo vsi, vse do položaja generalnega direktorja policije, ves čas svoje kariere delojemalci, torej delavci, ki imamo istega delodajalca, Vlado RS.

Nekatere skupine zaposlenih zato v pogajanjih niso mogle biti obravnavane enakovredno. Vlada RS posledično ni našla pravega interesa pri sprejemanju naših argumentov, saj sindikat ni imel podpore iz posameznih skupin članstva ali zaposlenih. Zaradi teh razlogov je pri odpravljanju anomalij plačnega sistema v Policiji prišlo tudi do novih anomalij, ki jih je bilo potem težko odpravljati in tudi še danes niso v celoti odpravljene.

V Policijskem sindikatu Slovenije in Sindikatu policistov Slovenije smo odločeni, da starih napak ne želimo ponavljati. Želimo, da se tokrat po koncu stavke nihče, ki bi v okviru njegovih možnosti v največji meri sodeloval in podpiral sindikalni boj, ne bi počutil prikrajšanega. Zato želimo že v času, ko se na izvajanje stavke šele pripravljamo, vse članice, člane in druge zaposlene v Policiji seznaniti s stavkovnimi zahtevami za katere  verjamemo, da so v skupnem interesu vseh zaposlenih in z delodajalcem tudi že predhodno uskladiti razumevanje pravice do stavke ter natančno opredeliti omejitve izvajanja stavke v Policiji.

S stavkovnimi zahtevami želimo ponovno vzpostaviti (s Stavkovnim sporazumom iz leta 2016) že vzpostavljeno razmerje v plačnem razredu med izhodiščnim delovnim mestom policista in drugimi pooblaščenimi uradnimi osebami ter javnimi uslužbenci, ki je temeljilo na primerjalnih analizah z upoštevanjem meril in kriterijev za uvrščanje delovnega mesta policist v enotni plačni sistem. Razmerja so se porušila v letu 2017 s spremembo uvrstitve orientacijskega delovnega mesta policist v Kolektivni pogodbi za javni sektor in posledičnim Aneksom h KPDU št. 3, ko Vlada RS teh meril in kriterijev ni upoštevala (v nasprotju z lastnim sklepom). Navedeno razmerje je treba vzpostaviti za prav vsa delovna mesta s policijskimi pooblastili in hkrati odpraviti tudi pretekle anomalije (nekaterih delovnih mest se pri odpravljanju anomalij v letu 2016 sploh ni vključilo, npr. DM tarifne skupine VII/2). Prav tako po vzoru nekaterih drugih področnih zakonov (npr. s področja obrambe) pričakujemo, da se uredijo vprašanja posebnega nagrajevanja za vsako leto opravljanja poklica s policijskimi pooblastili, nadomestilo za dolžnost ukrepanja v vsakem času, ovrednotenje prepovedi članstva v političnih strankah, da se izboljšajo pravice iz poklicnega zavarovanja, da se uredi sistem pravic policista v kariernem sistemu (sistem mora spodbujati kariero in ne tako kot sedaj, da je bil tisti, ki je bil uspešen pri karieri, kaznovan pri plačilu dela). Predlagamo, da se z našimi stavkovnimi zahtevami, ki so objavljene tudi na spletnih straneh sindikata, podrobneje seznanite. Čeprav so stavkovne zahteve že podane, smo ves čas odprti tudi za dodatne predloge in pobude.

Posebej želimo poudariti, da je poklic policista profesija in policisti mora biti zagotovljena tudi vnaprej strukturirana karierna pot. Osnovno vodilo stavkovnih zahtev je, da se postavi trden temelj pri pravičnem plačilu policista na terenu, hkrati pa se mu zagotovi takšna karierna pot v policiji, da bo s prevzemanjem odgovornejših nalog tudi ustrezno finančno nagrajen. V trenutnem sistemu je višina plače policistov na vseh ravneh odvisna predvsem od dodatkov za posebne pogoje dela (nočno, nedeljsko delo, prazniki, ipd.), zato prihaja do absurdnih situacij, ko policist z napredovanjem npr. na delovno mesto VPO ali LKS dobi manjšo plačo, ker ima manj nočnega, prazničnega ali nočnega dela. Še do večjih težav prihaja, ko policist tekom svoje kariere napreduje na delovna mesta starešin, kriminalističnih inšpektorjev in podobno, kjer s prevzemom odgovornejših in zahtevnejših nalog ne pridobi tudi višje plače, ampak je le ta v veliko primerih celo nižja. To dokazuje tudi upad interesa policistov po napredovanju na zahtevnejša delovna mesta pri zadnjih razpisih, dolgoročno pa lahko to pomeni resne težave pri izvajanju temeljnih policijskih dejavnosti in s tem poslanstva, ki ga imamo v državi. Zato je potrebno policistu zagotoviti tako ustrezno plačilo za delo, kot tudi varovati njegovo poklicno pot tekom kariere.

V pričakovanju, da boste naše aktivnosti podprli, pri njih sodelovali in naredili vse kar je v vaši moči, da se bo delodajalec s sindikalno stranjo korektno dogovoril tudi o dejanskih omejitvah izvajanja stavke in v tej stavki ne bomo priča nepotrebnim pritiskom na stavkajoče, si želimo, da bomo lahko vsi skupaj s sklenjenim stavkovnim sporazumom po koncu stavke zadovoljni. Policisti ne stavkamo proti vodstvu Policije in ne stavkamo proti svojim sodelavcem na odgovornejših delovnih mestih. Policisti na vseh ravneh, ne glede na delovno mesto, uradniški naziv ali naloge, ki jih izvajamo, stavkamo proti Vladi Republike Slovenije in zato od Vlade tudi pričakujemo, da našemu poklicu prizna status, ki si ga zaslužimo.

Policijski sindikat Slovenije in Sindikat policistov Slovenije sama dokazujeva, da se lahko poenotimo in da je povezovanje edina pot do uspeha. Tega se v obeh sindikatih dobro zavedamo, saj imamo postavljen skupni cilj – dokončna ureditev statusa policistov! Zato vse policiste, ne glede na naloge, ki jih v Policiji opravljajo prosimo, da naša prizadevanja podprejo, zavedajoč se, da smo pred izzivom, ko imamo verjetno zadnjo priložnost dokončno postaviti poklic policista na mesto, ki si ga v družbi nesporno zasluži.

S sindikalnimi pozdravi,

                                                                                                                                            

Radivoj Uroševič

 

mag. Kristjan Mlekuš

Predsednik PSS

 

v.d. predsednika SPS

]]>
http://pss-slo.org/?feed=rss2&p=5112 0
Prodaja avtodoma Policijskega sindikata Slovenije http://pss-slo.org/?p=5087 http://pss-slo.org/?p=5087#respond Fri, 29 Dec 2017 07:18:27 +0000 http://pss-slo.org/?p=5087 Spoštovani,

zaradi prenove počitniške ponudbe, ki jo svojim članom nudi Policijski sindikat Slovenije (PSS), je v postopku odprodaje avtodom v lasti PSS. Odločitev o odprodaji temelji na sprejetem sklepu Sveta PSS, z dne 18.12.2017.

Avtodom bo prodan kupcu, ki bo v času do vključno 15.1.2018 ponudil najvišjo ceno. Izklicna cena za prodajo avtodoma je 20.000 €. Ponudbe za nakup morajo obvezno zajemati:

  • ponujeno odkupno ceno;
  • kontaktne podatke ponudnika (ime, priimek, e-mail, telefonska številka)

Interesenti ponudbe pošljite pisno v zaprti kuverti na naslov Policijski sindikat Slovenije, Štefanova 2, 1000 Ljubljana ali neposredno na e-mail dopust@pss-slo.org . Za pravočasno vloženo šteje ponudba, ki je poslana na PSS v razpisanem roku. Izmed prispelih ponudb bo izbran kupec, ki bo ponudil najvišjo ceno. Če isto ceno ponudita dva kupca ima prednost kupec, ki je član PSS oz. kupec, ki je ponudbo oddal prej.

Specifikacija avtodoma:

  • Znamka: Adria
  • Osnova avtodoma: FIAT
  • Tip: Coral A 690 DK
  • Št. Sedežev: 4
  • Št. Ležišč: 6
  • Letnik 1. registracije: 2007
  • Največja dovoljena masa: 3500 kg
  • Masa vozila: 2900 kg
  • Motor: diesel / 2287ccm / 95kW
  • Barva vozila: bela
  • Prevoženi kilometri: 373

Vozilo se trenutno nahaja v podjetju Adria Plus, kjer je bil na popravilu zaradi menjave menjalnika (menjalnik je nov) in popravila karoserije in nadgradnje. Vozilo je vozno in registrirano do 11.04.2018. Avtodom je bil redno servisiran, potreben pa je nekaterih obnovitvenih popravil na karoseriji in v bivalnem prostoru (pokrov motorja, prednja blatnika, ključavnica bivalnega prostora, nosilec za kolesa, deli pohištva v notranjosti…). 

Ogled avtodoma je možen na naslovu Podbevškova ulica 15, 8000 Novo mesto, v podjetju Adria Plus, po predhodnem dogovoru na številko 040-561-510 (Miran). Za vse dodatne informacije o avtodomu lahko pišete na elektronski predal dopust@pss-slo.org ali pokličete na telefonsko številko 031/666-475 (Klemen).

]]>
http://pss-slo.org/?feed=rss2&p=5087 0
Nov pokojninski načrt poklicnega zavarovanja – obvestilo http://pss-slo.org/?p=5082 http://pss-slo.org/?p=5082#respond Wed, 27 Dec 2017 06:35:17 +0000 http://pss-slo.org/?p=5082 Obveščamo vas, da je Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti odobrila spremembe in dopolnitve pokojninskega načrta poklicnega zavarovanja, ki se bo pričel uporabljati s 1.1.2018.

Pokojninski načrt je spremenjen izključno zaradi protestov sindikatov, ki zastopamo zavarovance vključene v sklad obveznega dodatnega poklicnega zavarovanja (SODPZ). Slednji je bil sprejet po dolgotrajnih in mučnih pogajanjih ter kljub odločnemu nasprotovanju predstavnikov delodajalcev, ki so kategorično zavračali kakršen koli dvig prispevne stopnje.

V nadaljevanju povzemamo bistvene novosti, ki jih s 1.1.2018 prinaša spremenjen pokojninski načrt:

  1. Prispevna stopnja:

Skladno s pokojninskim načrtom bo v obdobju od 1. 1. 2018 do 30. 6. 2019 veljala diferencirana prispevna stopnja. Za zavarovance, ki se jim je v obdobju do 31. 12. 2000 štela zavarovalna doba s povečanjem, bo prispevna stopnja še naprej znašala 8 %. Za zavarovance, ki se jim v obdobju do 31. 12. 2000 ni štela zavarovalna doba s povečanjem, pa bo prispevna stopnja znašala:

  • na delovnem mestu iz 1. in 2. skupine (12/14, 12/15): 8,2 %;
  • na delovnem mestu iz 3. skupine (12/16): 8,4 % (policisti, ki so bili že do zdaj vključeni v poklicno zavarovanje in niso imeli »benifikacije«); na delovnem mestu iz 4. in 5. skupine (12/17, 12/18): 8,8 %;

Določba razmejuje med tistimi, ki so imeli še zavarovalno dobo s povečanjem in tistimi, ki so bili vključeni v obvezno dodatno poklicno zavarovanje po 31.12.2000 in obenem ločuje prispevke po težavnostni stopnji delovnih mest, saj so tudi pogoji za poklicno upokojitev glede na starost pri teh skupinah različni. Predstavniki PSS smo na razmejitev med tiste z zavarovalno dobo s povečanjem in tiste, ki so izrecno vključeni po 31.12.2000 podali pripombe, da gre lahko v tem primeru celo za posredno diskriminacijo. Vladna stran je bila mnenja, da to ne bi smelo biti sporno in da predlog sledi cilju, da se s tem zagotavlja dolgoročno stabilnost pravice do poklicne pokojnine za mlajše, saj je glede na izračune za tiste, ki so imeli zavarovalno dobo s povečanjem, na računih dovolj sredstev za polni učinek pravic.

  1. Znižanje vstopnih stroškov in provizije za upravljanje:

Vstopni stroški, ki se obračunajo zavarovancu se znižajo iz 2.30 % na 2,00 %.

Upravljavska provizija se znižuje iz sedanjega 1% na 0,88 % in kasneje glede na višino čistih sredstev v skladu postopoma do 0,75%. Nižji vstopni stroški in provizije pričnejo veljati s 1.2.2018.

V tem primeru ta določba realno predstavlja povišanje sredstev za vse zavarovance, kajti manjši vstopni strošek in manjša upravljavska provizija pomenita, da se sredstva na računu slehernega zavarovanca iz tega naslova povečajo.

  1. Spremenjena prehodna določba vrnitve na stopnjo 9.25%:

Kljub nasprotovanju sindikatov je z zadnjimi spremembami in dopolnitvami določen zamik vrnitve prispevne stopnje na stopnjo 9,25% iz  31.12.2018 na 30.6.2019. MDDSZ je sicer predlagal zamik na 31.12.2019. Podariti pa je potrebno, da nobena določba ni dokončna, saj lahko glede na sedanjo zakonsko ureditev, do sprememb pokojninskega načrta pride tudi, če ni doseženega soglasja socialnih partnerjev. 

  1. Dolžnost delodajalca:

Skladno s tretjim odstavkom 74. člena pokojninskega načrta je podatke o pravilni prispevni stopnji dolžan upravljavcu zagotoviti zavezanec za plačilo prispevkov (delodajalec), in sicer tako, da na obračunu prispevkov za poklicno zavarovanje za vsakega zavarovanca navede ustrezno prispevno stopnjo. Nova prispevna stopnja se začne uporabljati pri obračunu in plačilu prispevka za mesec januar 2018, torej za vsa plačila od meseca februarja 2018 dalje.

Spremenjen pokojninski načrt je objavljen tudi na spletni strani Kapitalske družbe, na povezavi TUKAJ , kjer si ga lahko tudi v celoti ogledate.  

V PSS z navedeno spremembo nismo zadovoljni, saj menimo, da bi se morala prispevna stopnja zvišati za prav vse zavarovance v poklicnem zavarovanju oziroma vsem policistom. Prepričani smo, da bi moral imeti vsak policist, ki bi bil vključen v poklicno zavarovanje 30 let, toliko sredstev v skladu poklicnega zavarovanja, da bi mu zagotavljala tudi izplačilo starostne pokojnine v višini za 40 let pokojninske dobe (kot je bilo pred 1.1.2001; trenutno pa imajo dovolj teh sredstev le policisti, ki se upokojujejo v prehodnem obdobju), zato smo na navedena pričakovanja opozorili tudi 21.12.2017, ko smo Vladi RS poslali naše stavkovne zahteve. 

S spoštovanjem!

Radivoj Uroševič

PREDSEDNIK    

]]>
http://pss-slo.org/?feed=rss2&p=5082 0
Pismo podpore s strani Sindikata policije Hrvatske http://pss-slo.org/?p=5079 http://pss-slo.org/?p=5079#respond Mon, 25 Dec 2017 14:17:34 +0000 http://pss-slo.org/?p=5079 Spoštovani,

Sindikat policije Hrvatske (SPH) nam je ob napovedani stavki za dne 12.2.2018 v pismu izrazil podporo.

Njihovo podporo si lahko preberete spodaj.

]]>
http://pss-slo.org/?feed=rss2&p=5079 0
Sklep o napovedi stavke Policijskega sindikata Slovenije http://pss-slo.org/?p=5073 http://pss-slo.org/?p=5073#respond Thu, 21 Dec 2017 11:12:12 +0000 http://pss-slo.org/?p=5073 Stavkovni odbor Policijskega sindikata Slovenije je na podlagi XII. točke Stavkovnega sporazuma  z dne 2. 6. 2016 (Uradni list RS, št. 40/16), ki je bil objavljen v Uradnem listu, dne 6. 6. 2016, zaradi izpolnitve pogoja iz X. točke, na svoji 31. seji, dne 18.12.2017 sprejel sklep, da v ponedeljek, 12.2.2018, ob 7.00 uri prične s stavko, zato vam navedenega dne ob navedeni uri, v skladu s 3. členom v povezavi z 8. členom Zakona o stavki napovedujemo stavko policistov in zaposlenih v policiji in MNZ. 

Stavka je glede na določbo XII. točke Stavkovnega sporazuma (Uradni list RS, št. 40/16) plačana za vse stavkajoče. 

Izjava o načinu zagotovitve minimuma delovnega procesa v  skladu s prvim odstavkom 7. člena Zakona o stavki

Člani Policijskega sindikata Slovenije, ki jih skupaj z Izvršnim odborom Policijskega sindikata Slovenije zastopam predsednik Radivoj Uroševič, izjavljamo, da bomo v času stavke zagotovili minimum delovnega procesa, ki zagotavlja varnost ljudi in premoženja in izpolnjevanje mednarodnih obveznosti ter, da bomo pravočasno, učinkovito in v skladu z navodili nadrejenih dosledno opravljali taksativno naštete naloge policije iz  76. člena Zakona o organiziranosti in delu v policiji (ZODPol).

Stavkovne zahteve Policijskega sindikata Slovenije so:

  • Vzpostavitev razmerij med delovnimi mesti znotraj plačne podskupine C3, dogovorjenih s Stavkovnim sporazumom med Vlado RS in policijskima sindikatoma (Uradni list RS, št. 40/16), upoštevaje novo uvrstitev orientacijskega delovnega mesta z Aneksom št. 10 h Kolektivni pogodbi za javni sektor (Uradni list RS št. 46/2017), kot izhaja iz priloge I. tega sklepa in odprava preostalih anomalij v plačni podskupini C3; 
  • Izplačilo posebne nagrade policistom, za vsako leto opravljenega dela; 
  • Izplačilo nadomestila za dolžnost ukrepanja ob vsakem času v višini 120 EUR bruto na mesec oz. 11.50% vrednosti orientacijskega delovnega mesta policista oz. kriminalista, določenega s Kolektivno pogodbo za javni sektor (KPJS) mesečno, za vsakega policista v kateremkoli uradniškem nazivu; 
  • Ovrednotenje prepovedi članstva v političnih strankah v višini 60 EUR / bruto mesečno vsem policistom; 
  • Ureditev pravic in pogojev ter odprava anomalij pri poklicnem in starostnem upokojevanju policistov, ki po uveljavitvi ZPIZ-2 ne zagotavljajo pričakovanih pravic; 
  • Ureditev pravic kariernega policista v tarifnem delu  kolektivne pogodbe za policiste; 
  • Presistemizacija delovnih mest v plačni skupini J skladno z dopisom PSS, št. 6– 2/2017–150, z dne 4.9.2017 (priloga II) in odprava vseh ostalih anomalij, ki izhajajo iz dodatnega obsega nalog, specifičnih prepovedi in omejitev glede na aktualne opise del in nalog zaposlenih, določenih s sistemizacijo ali pogodbo o zaposlitvi; 
  • Drugačna ureditev premakljivega delovnega časa in obvezne prisotnosti javnih uslužbencev v vladnih službah, ministrstvih in organih v sestavi;
  • Določitev pravice do izplačila jubilejne nagrade za 40 let delovne dobe. 

Od Vlade RS zahtevamo, da zaradi realizacije vseh tu naštetih stavkovnih zahtev s PSS sklene Stavkovni sporazum, v katerem bo jasno zapisano: 

  • da ima ta sporazum naravo kolektivne pogodbe,
  • da se ta sporazum objavi v Uradnem listu,
  • da se določbe tega sporazuma presojajo po določbah Zakona o kolektivnih pogodbah,
  • da se nejasne določbe tega sporazuma in kadar so v dvomu, razlagajo v korist zaposlenih v Policiji in MNZ,
  • da se v primeru spora kot stvarno pristojno za reševanje sporov določi Delovno in socialno sodišče v Ljubljani ter
  • da se podpisniki sporazuma strinjajo, da se v primeru kršitve oz. neizpolnitve tega sporazuma s strani Vlade RS, lahko napove nova stavka, ki je plačana za vse stavkajoče.

V skladu z določili Zakona o stavki (ZStk), si bodo člani pogajalske skupine Policijskega sindikata Slovenije prizadevali, da se razlogi, zaradi katerih je stavka napovedana, odpravijo še pred izvedbo stavke.

Obrazložitev:

Stavkovni odbor Policijskega sindikata Slovenije je po posvetovanju s sorodnimi sindikati v državah članicah EU zaključil, da je v demokratični družbi Evropske unije popolnoma nesprejemljivo, da vlada določene države krši dane zaveze, ki so dogovorjene in določene v stavkovnih sporazumih. 

V Policijskem sindikatu Slovenije ugotavljamo, da je ta napoved stavke že peta v šestih letih in da se Vlada ne drži dogovorjenih sporazumov in sprejetih zakonov, ki jih je dogovorila oz. sama predlagala in drugih pravnih aktov, ki so zanjo zavezujoči oz. slednje zavestno, kljub stalnim in pravočasnim opozorilom sindikata krši. 

Dejstvo, da je tako ravnanje Vlade nesprejemljivo pa je potrdil prav predsednik te Vlade RS, ko je kot pravni strokovnjak podajal strokovna mnenja na neizpolnjene zahteve PSS, kjer je navedel, da se Vlada RS ne more sklicevati na spremenjene okoliščine nastale po sklenitvi stavkovnih sporazumov, še zlasti, ker mora Vlada RS v vseh svojih stvareh ravnati v skladu z merilom posebne skrbnosti, kar pomeni, da jo tudi nepričakovane razmere (kot so npr. sedaj z aneksom št. 3 h KPDU, ki je sprejet celo brez soglasja reprezentativnih sindikatov, ki edini zastopajo policiste in nasilno porušena plačna razmerja v plačni podskupini C3) ne morejo presenetiti v tolikšni meri, da ne bi bila sposobna izpolniti danih zavez. Še zlasti pa je ne morejo presenetiti razmere, ki so posledica zavestnih enostranskih dejanj Vlade.  

Zahteva št. 1

Vzpostavitev razmerij med delovnimi mesti znotraj plačne podskupine C3, dogovorjenih s Stavkovnim sporazumom med Vlado RS in policijskima sindikatoma (Uradni list RS, št. 40/16), upoštevaje novo uvrstitev orientacijskega delovnega mesta z Aneksom št. 10 h Kolektivni pogodbi za javni sektor (Uradni list RS št. 46/2017), kot izhaja iz priloge I. tega sklepa in odprava preostalih anomalij v plačni podskupini C3:

S I. točko stavkovnega sporazuma z dne 2. 6. 2016 (Uradni list RS, št. 40/16) in V. točke Dogovora o ukrepih na področju stroškov dela in drugih ukrepih v javnem sektorju za leto 2016 (Uradni list RS, št. 91/15 z dne 30. 11. 2015), se je Vlada RS zavezala, da bo najkasneje v roku 15 dni po podpisu sporazuma pripravila in reprezentativnim sindikatom javnega sektorja predložila predlog Aneksa h Kolektivni pogodbi za državno upravo, uprave pravosodnih organov in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti (KPDU) in Uredbe o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih, zaradi realizacije zavez glede sprememb uvrstitev delovnih mest policistov v plačne razrede, kot je izhajalo iz priloge I tega sporazuma. 

Priloga I stavkovnega sporazuma, ki je, upoštevaje drugačno rokovno in drugače opredeljeno odpravo anomalij (vsebinsko) v veljavnih sporazumih ali dogovorih z reprezentativnim sindikatom, vključevala nova plačna razmerja v plačni podskupini C3, je bila z Aneksom št. 2 h KPDU v Uradnem listu objavljena 6. 6. 2016.  Kljub temu pa izključno zaradi finančnih omejitev, s predmetnim sporazumom niso bile odpravljene vse anomalije znotraj plačne podskupine C3. Vlada RS je glede na slednje dejstvo večkrat jasno poudarila, da bodo policisti vključeni tudi v odpravo anomalij na nivoju javnega sektorja, v okviru katerih se bodo lahko odpravile preostale ali / in nove anomalije v plačni podskupini C3.  

Potek pogajanj za odpravo anomalij v javnem sektorju v letu 2017:  

Glede reševanja IV. točke Dogovora o ukrepih na področju stroškov dela in drugih ukrepih v javnem sektorju za leto 2016 smo v vodstvu Policijskega sindikata Slovenije pridobili dokumente iz katerih izhaja, da je Vlada področje anomalij pri pooblaščenih uradnih osebah in celo vojakih reševala na način, da je vsem izhodiščne plačne razrede po tarifnih razredih zvišala enako, kot je bilo to izvršeno na podlagi Stavkovnega sporazuma sklenjenega med Vlado Republike Slovenije, Policijskim sindikatom Slovenije in Sindikatom Policistov Slovenije (Uradni list RS, št. 40/16). Ob tem je obveljalo povsem neutemeljeno stališče, da so vsa delovna mesta pooblaščenih uradnih oseb primerljiva z delovnimi mesti policistov. Navedeno je bilo potrjeno, ko smo po dolgotrajnem postopku s pomočjo Informacijskega pooblaščenca RS dne 23.10.2017 pridobili poročilo vladne medresorske delovne skupine in dne 29.11.2017 še Poročilo o primerljivih delovnih mestih po posameznih področjih dela z delovnimi mesti policistov, iz katerih je jasno razvidno, da Vlada RS pri oblikovanju predloga za odpravo anomalij pri plačah PUO ni upoštevala meril in kriterijev kot jih določa zakon. S tem je v pogajanjih delovala celo v nasprotju z lastnim sklepom. Iz vsebine teh poročil je razvidno, da za neupravičeno izenačitev vseh PUO, Vlada RS ni imela nobenega temelja v strokovnih merilih in kriterijih, temveč je šlo za politično odločitev, na podlagi katere Vlada RS, z javnimi sredstvi, kupuje prihajajoče državnozborske volitve. S takšno odločitvijo je Vlada RS avtomatično negirala vse posebnosti poklica policist, ki so bile uveljavljene s Stavkovnim sporazumom med Vlado RS, PSS in SPS v letu 2016 (to izhaja tudi iz predmetnih poročil). To pa pomeni, da so zaradi tega vse, pred tem dejanjem s Sporazumom iz leta 2016 dogovorjene in ovrednotene specifike, ponovno postale nesorazmerne in jih je potrebno ponovno ovrednotiti.  

V pogajalskem procesu smo vladno pogajalsko skupino večkrat neuspešno opozorili, da njene navedbe glede različne uvrstitve policistov v primerjavi z ostalimi PUO, ko bo diferenciacija policistov glede na ostale PUO vzpostavljena že zaradi dviga ravni zahtevane izobrazbe, niso utemeljeni. Policijski sindikat Slovenije je namreč na ustrezni diferenciaciji vztrajal izključno zaradi dejstva, da višanje plačnih razredov pri ostalih PUO ne temelji na strokovni analizi na podlagi meril in kriterijev, temveč gre za linearni dvig plač in ne za dejansko opravo anomalij, ki so se v letu 2016 pri policistih odpravljale zaradi nikoli ovrednotenih specifičnih dolžnosti in zaradi neprimernega vrednotenja zahtevnosti dela, primerjaje prav z ostalimi PUO.  

Objava Aneksa št. 3 h KPDU

Vlada RS je ne glede na večkrat jasno izražena stališča Policijskega sindikata Slovenije o nezakonitosti pogajanj, objavila Aneks št. 3 h KPDU, v katerega je enostransko, brez soglasja sindikatov, ki edini zastopajo policiste, vključila nekatere spremembe pri vrednotenju delovnih mest v plačni podskupini C3. Kot navedeno, smo v Policijskem sindikatu Slovenije pristopili k podpisu Aneksa h KPJS medtem, ko k podpisu Aneksa št. 3 h KPDU nismo pristopili. Razlog tiči v že navedenem dejstvu, da vsebina Aneksa št. 3 h KPDU temelji izključno na politični volji, brez upoštevanja predpisanih meril in kriterijev za vrednotenje delovnih mest in zato ta ni bila usklajena s policijskima sindikatoma. Na takšen način pa je enostransko poseženo tudi v dogovorjena razmerja uvrstitev delovnih mest v plačni podskupini C3, kot jih je določil Sporazum med Vlado RS, PSS in SPS iz leta 2016. S predmetnim aneksom je namreč poklic policista neupravičeno ponovno povsem razvrednoten v razmerju do drugih poklicnih skupin pooblaščenih uradnih oseb, celo tako močno, da so danes policisti primerjaje z nekaterimi drugimi poklicnimi skupinami celo v slabšem položaju kot v letu 2008 (po prevedbi v nov plačni sistem), ko so bili prav tako, zgolj na podlagi politične volje, neupravičeno izenačeni z ostalimi PUO.  

Iz opisanih razlogov zahtevamo, da se z Aneksom št. 4 h KPDU uveljavi plačna lestvica za plačno podskupino C3, v kateri bodo upoštevane vse pretekle zaveze Vlade RS do policistov in upoštevano novo razmerje med delovnimi mesti, upoštevaje dvig orientacijskega delovnega mesta Policist in Kriminalist.  

Priloga 1: Nova plačna razmerja v plačni podskupini C3

Zahteva št. 2

Izplačilo posebne nagrade policistom, za vsako leto opravljenega dela:   

Podobno kot za uslužbence Slovenske vojske pričakujemo, da se posebnosti za uslužbence Policije  uredi v področnem zakonu.

Predlog Zakona o službi v slovenski vojski odstopa od dosedanjega plačnega sistema, saj v 20. členu določa pravico pripadnikov slovenske vojske do posebne denarne nagrade po sklenitvi pogodbe o zaposlitvi za določen čas (od 5 do 10 let).  Pravica je določena kot posebnost zaradi sklenitev pogodb za določen čas in omejitve dela do 45 leta starosti, vendar gre v navedenem primeru zgolj za navidezno posebnost,  saj zakon v nadaljevanju, v 2.  odstavku 21.  člena,  določa pravico do nadaljevanja delovnega razmerja na drugih delovnih mestih v državnih organih. Pri tem je potrebno poudariti, da delavec, s katerim je sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas, uživa vse pravice iz delovnega razmerja, ki pripadajo zaposlenim s pogodbami o zaposlitvi za nedoločen čas (napredovanja in druge pravice iz delovnega razmerja). Navedena pravica je omejena za obdobje do 100% kadrovske popolnitve, kar realno pomeni za nedoločen čas.  Zakon poleg tega vsebuje tudi določbo o brezpogojnem spregledu izobrazbe vojakom pri prehodu iz  IV. v V. tarifni razred in pomeni še dodatno ugodnost, saj to predstavlja dodaten dvig plačnih razredov za 2, pri čemer omenjen prehod ni pogojen z izkušnjami ali s pogojem pridobitve oz. naknadne pridobitve ustrezne izobrazbe.

Delno bi ugodnosti za uslužbence Slovenske vojske prenesli tudi na policiste z novelo področnega zakona. Policisti so namreč še bistveno bolj kadrovsko podhranjeni, to pa v vseh NOE in PE, pa vendar se od njih zahteva izvajanje vseh nalog določenih z zakoni, kot tudi izvajanje vseh mednarodnih obveznosti, kar predstavlja konstatne prekomerne obremenitve obstoječega kadra, upoštevaje porazno kadrovsko zasedenost.  

Četrti odstavek 43. člena Zakona o organiziranosti in delu v policiji (ZODPol) kot pogoj za pridobite pravice statusa kariernega policista določa najmanj pet let neprekinjene zaposlitve v Policiji. Zato menimo, da je po izpolnitvi tega pogoja ustrezno, da je policist takrat ustrezno nagrajen, nakar vstopi v reden sistem nagrajevanja ob nadaljevanju kariere v policiji, zato bi bilo treba določbe zakona ustrezno dopolniti. V tem obdobju petih let se pričakuje, da bo karierni policist že predan pripadnosti poklicu vse do upokojitve v kariernem sistemu Policije. Zato se policistu po pretečenem pet letnem obdobju in pridobitvi statusa kariernega policista izplača posebna nagrada. Nagrada se nato policistom izplača vsako leto pri plači za december, s čimer karierne policiste dodatno spodbuja k nadaljevanju kariere v Policiji, to pa vse do 100% kadrovske popolnitve enot.  

Zahteva št. 3

Izplačilo nadomestila za dolžnost ukrepanja ob vsakem času v višini 120 EUR bruto na mesec oz. 11.50% vrednosti orientacijskega delovnega mesta policista oz. kriminalista določenega s Kolektivno pogodbo za javni sektor (KPJS) mesečno, za vsakega policista v kateremkoli uradniškem nazivu:  

Policist ima pravico in dolžnost opravljati policijska pooblastila, kadar opravlja policijske naloge, praviloma je to v službenem času. V določenih primerih (izrecna določba 27. člena ZNPPol) pa policist mora opraviti nalogo policije v vsakem času, ne glede ali je v službi ali ne in ali mu je to odrejeno ali ne oziroma je celo na dopustu. V nasprotju z ostalimi javnimi uslužbenci smo policisti po zakonu dolžni preprečevati nevarna dejanja, ukrepati in uporabiti z zakonom določena policijska pooblastila, če je neposredno ogroženo življenje, zdravje, osebna varnost ali premoženje ljudi. Poudarek je tudi na subjektivni možnosti preprečitve nezakonitega dejanja. Policist se je torej tudi v prostem času in tudi kadar je s svojo družino in/ali prijatelji, dolžan izpostavljati nevarnosti. Policist mora svojo nalogo opraviti strokovno in zakonito, kar pomeni, da pri vsakem policistu (ne glede na njegov uradniški naziv) obstaja zavedanje dolžnosti ukrepanja in s tem prilagoditve svojega prostega časa tej dolžnosti.  V sklopu prejšnjih stavkovnih zahtev in pogajanj je PSS uspel ovrednotiti dejansko delo, ko policist ukrepa v prostem času, torej v obliki priznanega nadurnega dela, kot to izhaja iz 15. člena Kolektivne pogodbe za policiste, vendar pa je potrebno ovrednotiti nenehno pripravljenost in vpliv stresa na zasebno življenje policista, ki ga tako zavedanje, da bo moral ukrepati ob vsakem času, ko bodo za to izpolnjeni taksativno navedeni pogoji iz 27. člena ZNPPol. Gre namreč za nadomestilo, ki ovrednoti obliko nepremoženjske škode, ki policistu ob takem zavedanju te dolžnosti nastaja. Ta oblika se kaže v duševnih bolečinah policista, in sicer splošnem osebnem neugodju, ko mora zaradi dejstva, da je policist, trpeti možnost vstopanja v konfliktne situacije, vse z namenom odvračanja neposredne ogroženosti, za premoženje, osebno varnost, zdravje in življenje ljudi. Torej vsak drug državljan v RS lahko npr. ko je ogrožena osebna varnost drugega zaradi nezakonitega ravnanja posameznika zgolj pokliče številko 113 ali se celo obrne stran, kot se to zgodi vse prevečkrat, policist pa mora tudi v prostem času ukrepati. Še zlasti je to izrazito, ko se taka situacija pripeti v kraju ali okolišu, kjer prebivalci poznajo policista in vedo, da je policist, takrat slednji celo pričakujejo, da bo policist storil vse potrebno, da bo odvrnil to nevarnost. In s tem zavedanjem in tem istim pričakovanjem mora policist vsak dan živeti in se z njim soočati. Ker smo tudi policisti samo ljudje, to zavedanje in pričakovanje drugih pri policistih povzroča stres, ki se kaže v obliki nepremoženjske škode, kot jo priznava civilno pravo, in sicer gre za zmanjšanje življenjskih aktivnosti, splošnega osebnega neugodja in pa povečanje doživljanja strahu tako v primarni kot sekundarni obliki, saj je vsak dogodek, pri katerem je potrebno uporabiti policijska pooblastila, še zlasti, ko je policist sam ali pa celo v spremstvu svoje družine konflikten in stresen.  Med tem, ko je v času, ki ga prebije v službi to del njegove službe za katero dobi plačo, pa je potrebno ovrednotiti vpliv te oblike nepremoženjske škode zaradi dolžnosti, ki mu jo je postavil delodajalec za samo pripravljenost na to, da mora ukrepati in bo ukrepal. Prepričani smo, da je enotno nadomestilo za vsakega policista, ne glede na njegov uradniški naziv v katerem opravlja delo policista ali izvaja policijska pooblastila, v višini 120 EUR bruto na mesec oz. v višini 11.50% osnovnega plačnega razreda orientacijskega delovnega mesta policista oz. kriminalista določenega s Kolektivno pogodbo za javni sektor (KPJS) mesečno, primerno. Predlagamo, da našo stavkovno zahtevo po nadomestilu za ukrepanje ob vsakem času policistom (od uradniškega naziva policist III do uradniškega naziva generalni direktor policije ) v višini  11,50% rešite tako, da vsakemu policistu oz. pooblaščeni uradni osebi v policiji namenite enako. Predlagamo, da se izračuna 11,50% od 23 plačnega razreda (najnižji plačni razred v katerega je umeščen policist oz. kriminalist), kar ob podaji stavkovne zahteve znaša 120 EUR bruto.  

Zahteva št. 4

Ovrednotenje prepovedi članstva v političnih strankah v višini 60 EUR (bruto) mesečno vsem policistom: 

Stavkovni sporazum med Policijskim sindikatom Slovenije, Sindikatom policistov Slovenije in Vlado Republike Slovenije (Uradnem Listu RS št. 41/2012) je v svoj 5 točki določil obveznost Vlade RS da bo v okviru odprave plačnih anomalij proučila možnost ustreznega plačila omejitve članstva v političnih strankah ali proučila možnost odprave te omejitve najkasneje do konca leta 2013. Vlada RS svoje obveznosti do današnjega dne ni izpolnila, saj v okviru odprave anomalij plačilo prepovedi članstva v političnih strankah ni bilo ovrednoteno, sicer orientacijski in izhodiščni plačni razredi policistov nikakor ne bi bili izenačeni z ostalimi poklici pooblaščenih uradnih oseb, ki te prepovedi nimajo. 

Prepoved članstva v političnih strankah za določen poklic predstavlja takšno obliko posega v osnovne človekove pravice, ki brez dodatnega nadomestila ne upravičuje sorazmernost posega. Takšen poseg je bil s stališča Evropskega sodišča za človekove pravice dovoljen le ob prehodu iz enopartijskega sistema v demokratično ureditev, ki pa je del zgodovine in ne sedanjosti, zato v tem časovnem obdobju tega posega nikakor ne opravičuje. Policiste, ki so javni uslužbenci, v demokratični ureditvi takšen poseg nedopustno omejuje pri uveljavljanju svojih temeljnih pravic v nasprotju z drugimi javnimi uslužbenci in mu onemogoča enakopravno možnost sodelovanja in udejstvovanja glede širših družbenih odločitev in kandidatur na listah političnih strank za funkcije širšega družbenega pomena. Takšna omejitev posega v osebno svobodo svobode združevanja in ni bila nikoli ovrednotena, kar jasno izhaja tudi iz pridobljenih originalnih plačilnih list od leta 1990 naprej.  

Zahteva št. 5

Ureditev pravic in pogojev ter odprava anomalij pri poklicnem in starostnem upokojevanju policistov, ki po uveljavitvi ZPIZ-1 in ZPIZ-2 ne zagotavljajo pričakovanih pravic policistov:

Policist, ki se je zaposlil v Policiji pred uveljavitvijo poklicnega zavarovanja (do uveljavitve ZPIZ-1), je po takrat veljavnih predpisih pričakoval, da se bo starostno upokojil po 30-ih letih opravljanja dela policista (benifikacija: policist 12/16, policist-pilot 12/18), da bo prejemal polno višino pokojnine za 40 let pokojninske dobe, da bo starostna pokojnina odmerjena od povprečnega mesečnega zneska plače, ki jo je dobil v zadnjem letu pred upokojitvijo, da bo odmerni odstotek ugodneje urejen v primerjavi z drugimi zavarovanci pokojninskega zavarovanja (bruto 85% za polno pokojninsko dobo) in bo prejel odpravnino ob upokojitvi do višine 6-ih zadnjih plač.  

Ob uveljavitvi poklicnega zavarovanja s 1.1.2001 je predlagatelj zakona pričakoval, da bodo donosi v SODPZ prinesli celo izboljšanje pogojev upokojevanja za policiste, kateremu bi se preko tega sklada zagotovila ustrezna poklicna pokojnina in ob pričakovanih presežkih tudi dodatna pokojnina (mesečna renta) po starostni upokojitvi. Pričakovanja se niso uresničila. Popravke sistema poklicnega upokojevanja in pravic zavarovancev je prinesla nova pokojninska reforma, ki se je uveljavila s 1.1.2013. Z dodatnimi »popravki« zakona pa se položaj policistov poslabšuje in se vse bolj oddaljuje od pričakovanih rešitve. 

Zato se je treba podobno kot v Slovenski vojski, pri rudarjih in v kulturi (rešitev za baletnike v 92.a členu Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK)) dogovoriti o ureditvi posebnih pogojev za upokojevanje za policiste in dogovorjeno prenesti v področni zakon ter kolektivno pogodbo: z uvajanjem diferencirane stopnje dodane dobe, zvišanjem prispevne stopnje (zagotoviti je treba potrebni presežek sredstev za odkup pokojninske dobe), preveriti možnost zvišanja premij v pokojninski sklad ZVPSJU in druge ukrepe, da bi se policistom zagotovilo najmanj polno starostno pokojnino po 30 letih vključenosti v poklicno zavarovanje, skupaj z drugimi ugodnostmi (npr. posebna odpravnina, ipd.).  

Zahteva št. 6  

Ureditev pravic kariernega policista v  tarifnem delu  kolektivne pogodbe za policiste: 

PSS se že več let trudi, da bi se v Policiji uvedel ustrezen karierni sistem, ki bi temeljil na razvoju strokovnosti policistov. Z ustreznim kariernim sistemom bi bila Policija, kot organizacija, uspešnejša in učinkovitejša. V PSS menimo, da je potrebno karierni sistem v policiji na podlagi določbe 22. č člena Kolektivne pogodbe za policiste (v nadaljevanju: KPP) urediti s podsistemi, ki sestavljajo karierni sistem. Karierni sistem je namreč celota med seboj povezanih podsistemov, ki jih je potrebno izvesti istočasno in ne po posameznih področjih, kot se je to delalo do sedaj. Zato menimo, da je nujno potrebno urediti tudi pravno podlago za tarifni del KPP, v katerem je potrebno še posebej urediti del, ki se nanaša na ustrezne uvrstitve delovnih mest policistov in del, ki se nanaša na ureditev pravic kariernega sistema v policiji. Namreč na podlagi 8. odstavka, v povezavi s 3. odstavkom, 22. člena ZJU in določb ZKolP je določba 22.č člena KPP postavljena kot temelj za celovito in specifično ureditev kariernega sistema v Policiji, z namenom kasnejše dopolnitve. Skladno z 8. odstavkom 22. člena ZJU namreč vprašanj, ki se urejajo s kolektivno pogodbo ni dopustno urejati drugače. Kot navedeno določba 3. odstavka, 22.č člena KPP določa, da generalni direktor policije v sodelovanju z reprezentativnimi sindikati ter v skladu z določbami te pogodbe (KPP) podrobneje določi priporočila za delovanje kariernega sistema v Policiji (sporazum pa navedeno obveznost veže na točno določen datum). Pri vsem tem je bistvena skupna ugotovitev, da določitev priporočil sploh ni mogoča, saj KPP (še) ne določa podsistemov kariernega sistema, s čimer je ogrožena tudi izvršitev V. točke Stavkovnega sporazuma (Uradni list RS, št. 40/16).

Ne glede na navedeno pa je glede na prakso Ustavnega sodišča Republike Slovenje, pravica do kolektivnega dogovarjanja kot jo ureja ZSPJS, neskladna z Ustavo RS, mednarodnimi konvencijami in listinami s tem v nasprotju s pravno ureditvijo EU. Zato v PSS razumemo, da je tudi tarifni del KPDU za plačno podskupino C3  samostojna kolektivna pogodba, ki jo lahko skleneta Vlada RS in reprezentativni sindikati v Policiji samostojno. Nenazadnje se je takšna praksa potrdila že v letu 2016 s podpisom Aneksa št. 2 h KPDU, ki je bil sklenjen na podlagi stavkovnega sporazuma. Izhajajoč iz navedenega in gleda na dejstvo, da imajo zdravniki, gasilci in novinarji lastni tarifni del poklicne kolektivne pogodbe, pa bi bil sprejem tarifnega dela Kolektivne pogodbe za policiste nujen in sorazmeren v luči spoštovanja ustavnega načela enakih možnosti.

Zahteva št. 7:

Presistemizacija delovnih mest v plačni skupini J skladno z dopisom PSS, št. 6–2/2017– 150, z dne 4.9.2017 (priloga II) in odprava vseh ostalih anomalij, ki izhajajo iz dodatnega obsega nalog, specifičnih prepovedi in omejitev glede na aktualne opise del in nalog zaposlenih, določenih s sistemizacijo ali pogodbo o zaposlitvi: 

Na podlagi sklenjenega Dogovora o ukrepih na področju stroškov dela in drugih ukrepih v javnem sektorju (Ur.l.RS, st. 88/16), in sicer točke IV., s katero sta se opredelila način in dinamika odprave anomalij v sistemu plač javnega sektorja, med drugim  v plačni skupini J, je bil po dolgotrajnih pogajanjih podpisan Aneks št. 3 h Kolektivni pogodbi za državno upravo, uprave pravosodnih organov  in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti (v nadaljevanju: Aneks št. 3 h KPC). Na podlagi tega aneksa so se na določenih mestih v plačni skupini J (do 26 plačnega razreda) dvignili izhodiščni plačni razredi v razponu od 1-3 plačne razrede. Glede na to, da so se primerjave v zahtevnosti med delovnimi mesti opravljale izključno na podlagi opisa del in nalog, ki so za posamezna delovna mesta v plačni skupini J določena v Uredbi o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih, brez upoštevanja oziroma ustreznega vrednotenja zahtevnosti dejanskih del in nalog, ki jih zaposlenih dejansko opravljajo na posameznih delovnih mestih, in opisa del in nalog, ki izhajajo iz sistemizacije delovnih mest v posameznem organu javne (državne) uprave, odprava ni bila celovita. Še več, prišlo je do pojava novih anomalij v plačni skupini J.   

Glede na navedeno smo delodajalca (MNZ) opozorili na delovna mesta, ki so sistemizirana v MNZ in Policiji in bi morala biti, glede na dela in naloge, ki se dejansko opravljajo na določenih delovnih mestih primerneje oziroma višje vrednotena. Ob navedenem ne moremo mimo dejstva, da so bila z Aneksom št. 3 h KPC na novo ustanovljena tudi določena delovna mesta, ki so višje vrednotena kot določena že obstoječa delovna mesta v plačni skupini J, ki pa so po vsebini in zahtevnosti ter dejanskemu opravljanju del in nalog, ki se opravljajo na obstoječih delovnih mestih v MNZ in Policiji, primerljiva. Iz tega razloga smo predlagali tudi presistemizacijo določenih obstoječih delovnih mest v novo ustanovljena. Vse naše predloge smo naslovili na delodajalca že dne 4.9.2017 in razen odgovora, da bodo naše zahteve skrbno preučene in da bomo o ugotovitvah seznanjeni, do današnjega dne nismo dobili konkretnega odziva v zvezi s preučitvijo navedene problematike.  

Obenem nerešeno ostaja tudi področje ustreznega vrednotenja strokovno tehničnih delavcev in uradnikov v Policiji in MNZ, za katere veljajo posebne omejitve, prepovedi in obveznosti na podlagi zakona in zaradi katerih so ti uslužbenci v primerjavi z ostalimi javnimi uslužbenci v bistveno bolj podrejenem položaju. Namreč na podlagi 67. člena ZODPol ima delodajalec zaradi nemotenega opravljanja nalog policije ali policijskih podpornih dejavnosti možnost začasne premestitve in napotitve uslužbencev policije na druga delovna mesta ali napotitve na določeno območje ali področje dela, pri čemer pa za začasne premestitve ali napotitve po določbah ZDOPol ne veljajo omejitve zakona, ki ureja sistem javnih uslužbencev, glede oddaljenosti kraja opravljanja dela od dotedanjega kraja opravljanja dela (šesti odstavek 67. člena). Skladno z določilom drugega odstavka 149. člena Zakona o javnih uslužbencih (ZJU) je namreč premestitev zaradi delovnih potreb na območju Republike Slovenije dopustna le, če kraj opravljanja dela v primeru premestitve od dotedanjega kraja opravljanja dela ni oddaljen več kot 70 km oziroma več kot eno uro vožnje z javnim prevozom. Glede na navedeno izjemo, ki je s specialnim zakonom določena le za uslužbence policije, torej tudi strokovno tehnično osebje, ki je zaposleno v policiji, je strokovno tehnični kader v bistveno slabšem položaju od drugih javnih uslužbencev, saj se zanje, pri presoji dopustnosti premestitev zaradi delovnih potreb, ne upošteva pogoj oddaljenosti in časovne komponente oddaljenosti več kot ene ure vožnje z javnim prevozom, kot to velja za vse ostale javne uslužbence.

Zahteva št. 8:

Drugačna ureditev premakljivega delovnega časa in obvezne prisotnosti javnih uslužbencev v vladnih službah, ministrstvih in organih v sestavi: 

Skladno s trenutno veljavno ureditvijo in sicer 10. členom Uredbe o delovnem času v organih državne uprave (Ur.l.RS, št. 115/7, 122/7- popr., 28/16 in 40/10, v nadaljevanju: uredba), je premakljiv delovni čas v vladnih službah, ministrstvih in organih v njihovi sestavi določen med 7.30 in 9. uro, premakljiv konec delovnega časa pa med 15.30 in 17.30 oziroma v petek med 14.30 in 16.30 uro, pri čemer je obvezna prisotnost javnega uslužbenca na delu določena od 9. ure do 15.30, v petek pa do 14.30. Sedanja ureditev sicer dopušča drugačno določitev premakljivega začetka in konca delovnega časa (12. člen uredbe), vendar pa morajo za to obstajati utemeljeni razlogi (organiziranje uradnih ur za stranke ali narava dela), ki mora biti opravljeno izven okvirov, ki so določeni v 10. in 11. členu uredbe. Prav tako obstoječa ureditev v 4. uredbe omogoča tudi, da predstojnik drugače razporedi delovni čas javnemu uslužbencu,  ki opravlja delo, katerega narava ne omogoča izbire časa prihoda in odhoda (torej v primerih, ko ne obstajajo razlogi  za drugačno določitev premakljivega začetka in konca delovnega časa na podlagi 12. člena uredbe).

Iz praske izhaja vedno večje število primerov, ko javni uslužbenci, kateri ne izpolnjujejo pogojev za drugačno določitev premakljivega delovnega časa na podlagi 12. člena uredbe, vlagajo zahtevke za drugačno razporeditev delovnega časa na podlagi 4. člena uredbe, večinoma zaradi potrebe usklajevanja družinskega in poklicnega usklajevanja. Skladno z določbo 148. člena Zakona od delovnih razmerjih (ZDR-1) ima delavec pravico, da v času trajanja delovnega razmerja  zaradi potreb  usklajevanja družinskega in poklicnega življenja predlaga drugačno razporeditev delovnega časa, pri čemer mu mora delodajalec, upoštevaje potrebe delovnega procesa, pisno utemeljiti svojo odločitev.

Praksa državnih organov pri odločanju o ugoditvi/zavrnitvi zahtevkov pa je na tem področju različna. Večina jih kot temeljni kriterij, ali je javni uslužbenec upravičen do drugače razporeditve delovnega časa na podlagi 4. člena uredbe upošteva zgolj kriterij ali uporaba javnih prevoznih sredstev javnemu uslužbencu zagotavlja pravočasen prihod na delo (kar pa je, glede na zadnjo pravočasno uro prihoda ob 9.00, v skoraj vseh primerih omogočeno), in takšnih primerov, kjer pravočasni prihod do 9.00 ure ne bi bil zagotovljen, v praksi skoraj ni, zaradi česar je večina zahtevkov s strani delodajalca zavrnjenih. Ob tem se ne upošteva drugih dejavnikov, kot so pravočasni prevzem predšolskih in šolskih otrok iz javnih institucij varstva, vzgoje in izobraževanja, ki se je izkazal kot izrazit problem predvsem pri javnih uslužbencih, ki se na delo vozijo in bolj oddaljenih krajev bivališča.

Glede na navedeno zahtevamo, da se v izogib različnim praksam na tem področju, v prvem odstavku 10. čena uredbe začetek premakljivega delovnega časa določi ob 7.00, konec premakljivega delovnega časa pa ob 15.00 uri, temu ustrezno pa se prilagodi tudi drugi odstavek predmetnega člena, ki ureja obvezno prisotnost javnega uslužbenca na delu.

Zahteva št. 9:

Določitev pravice do izplačila jubilejne nagrade za 40 let delovne dobe: 

Trenutna ureditev v Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti (KPND) določa pravico do izplačila jubilejne nagrade za 10, 20 in 30 let delovne dobe. Glede na ureditev tega področja v drugih kolektivnih pogodbah, ki se nanašajo na opravljanje gospodarske dejavnosti (npr. Kolektivna pogodba dejavosti trgovine Slovenije), ki omogoča izplačilo jubilejne nagrade tudi za 40 let delovne dobe, predlagamo podobno ureditev tudi za javne uslužbence. Ob tem dodajamo, da predlog sledi tudi spremembam na področju pokojninske reforme, s katerimi se upokojitveni pogoj števila let delovne dobe podaljšuje.

Na podlagi navedenega je naša odločitev utemeljena in dokončna in bomo zaradi uveljavitve ekonomskih in socialnih pravic in interesov z dela, dne 12.2.2018 ob 7.00 uri, upoštevaje našo zgornjo izjavo o zagotovitvi minimuma delovnega procesa, 7., 8. in 12. člena Zakona o stavki, ter dolžnosti policistov v primeru stavke kot jih določa 76. člen Zakona o organiziranosti in delu v Policiji, prekinili delo do uveljavitve naših pravic.

Na podlagi 9. člena Zakona o Stavki pa vam od napovedi stavke do dejanskega datuma stavke podajamo sledeč

PREDLOG ZA REŠEVANJE SPORA

Vlada z imenovanjem vladne pogajalske skupine s polnim mandatom za pogajanja nemudoma pristopi k socialnemu dialogu ter se s Policijskim sindikatom Slovenije o načinu izvršitve obveznosti iz Stavkovnih sporazumov ter z vzajemnim popuščanjem, dogovori o izpolnitvi stavkovnih zahtev. Ob vzpostavitvi socialnega dialoga z vladno pogajalsko skupino bomo predstavnikom vladne pogajalske skupine podali širše obrazložitve stavkovnih zahtev.

S spoštovanjem,

Radivoj Uroševič 

PREDSEDNIK

]]>
http://pss-slo.org/?feed=rss2&p=5073 0
ALI SMO POLICISTI MANJ VREDNI OD VOJAKOV? http://pss-slo.org/?p=5060 http://pss-slo.org/?p=5060#respond Fri, 15 Dec 2017 11:22:02 +0000 http://pss-slo.org/?p=5060 Odziv na neresnične in zavajajoče navedbe poslancev v Državnem Zboru 

Spoštovani! 

Včeraj, 14.12.2017 je Državni zbor obravnaval in sprejel novelo Zakona o organiziranosti in delu v policiji (v nadaljnjem besedilu: ZODPol), spremembe pa naj bi po besedah tako predlagateljev, kot večine razpravljavcev rešile problematiko službenih stanovanj nekaterih kategorij upokojenih policistov in veteranov vojne za Slovenijo. Med razpravo v Državnem zboru so nekateri poslanci zlonamerno in zavajajoče predstavljali mnenje obeh reprezentativnih sindikatov v policiji, ki sta ga podala na predlog sprememb in dopolnitev zakona, zato smo se na takšne neresnične in skrajno zavajajoče navedbe dolžni odzvati.

Posamezni poslanci so namreč navajali, da »policijska sindikata postavljata nemogoče zahteve in želita da bi vsak policist dobil poceni službeno stanovanje, ki bi ga odkupil po t.i. »jazbinškovem zakonu za drobiž« ter »da sindikata nerazumljivo nasprotujeta predlaganemu zakonskemu dopolnilu in s tem kršita svoje osnovno poslanstvo«. Nekateri nas glede tega tudi javno napadajo: http://www.vinkogorenak.net/2017/12/14/veteranivojnezaslovenijodanesnajbozacetekbojazavasepravice/  

SPS in PSS sta v skupnih obvestilih na to tematiko podrobno seznanila zaposlene s svojimi zahtevami in predlogi (tudi vloženi amandmaji v DZ) in že na podlagi slednjih lahko v celoti demantiramo navedbe posameznih poslancev. Sindikata sta namreč javno že podrobno argumentirala svoje stališče, ki tudi po sprejetju novele ZODPol ostaja nespremenjeno: zahtevamo namreč ureditev sistema, ki bo socialno in medgeneracijsko pravičen do vseh policistov, tako aktivnih, kot upokojenih, vojnih veteranov, invalidov ter njihovih družin. Zelo jasno smo zapisali, da želimo zagotoviti socialno varnost tudi skupinam policistov, ki so morda v večjih socialnih stiskah kot posamezniki, ki jih je novela ZODPol že vključila. Te skupine policistov pa so zlasti:

  • aktivni policisti z mladimi družinami;
  • aktivni policisti in njihove družine v primeru smrti najemnika, smrt pa ni nastopila pri izvajanju policijskih nalog (npr. smrti zaradi bolezni, nezgodne smrti);
  • druge zaposlene v policiji, ki nimajo statusa policistov (administrativno osebje, hišniki, kuharice);
  • drugi primeri, ko je družina policista zaradi različnih okoliščin potisnjena na socialni rob (posebej izpostavljamo primer pogrešanega policista, ko družina zaradi te okoliščine ni upravičena niti do družinske pokojnine).

V svojih zahtevah nikoli nismo zahtevali odkupa stanovanj po »Jazbinškovem zakonu«, temveč možnost odkupa na podlagi metode neposredne pogodbe, kot to že velja za pripadnike Slovenske vojske. Torej gre pri navajanju tega argumenta s strani poslancev za neposredno navajanje neresnic in zavajanje! Pri vložitvi amandmajev v Državni zbor smo tako zgolj »kopirali« ureditev, ki že velja za pripadnike Slovenske vojske v Zakonu o službi v Slovenski vojski. Od »odgovornih« politikov bi pričakovali vsaj izenačitev pravic uslužbencev policije s pripadniki Slovenske vojske.  

Zaradi nazornejše predstavitve v nadaljevanju prikazujemo primerjavo vsebino naših amandmajev in zahtev z normativno ureditvijo, ki velja za pripadnike Slovenske vojske.

 

Pri amandmajih na 86. člen ZODPol:

ZAHTEVA SPS IN PSS (AMANDMAJI)

ZAKON O SLUŽBI V SLOVENSKI VOJSKI

Amandmaji na 86. člen ZODPol:

 

(7) Družinski člani policista iz tega člena lahko po njegovi smrti zadržijo najemniško razmerje za službeno stanovanje, ki ga je uporabljal  pred smrtjo, če jim to stanovanje pomeni edino stanovanje.

 

Veljaven 87. člen ZSSV:

 

(1) Zakonec in otroci pripadnika, ki je izgubil življenje med vojaško službo brez svoje krivde, lahko zadržijo najemniško razmerje za službeno stanovanje, ki ga je uporabljal pripadnik pred smrtjo.

 

(8) Družinskemu članu umrlega policista se službeno stanovanje lahko dodeli tudi, če je imel policist ob smrti vloženo prošnjo za službeno stanovanje in če bi dodeljeno stanovanje pomenilo edino stanovanje zakonca.

 

(2) Zakoncu umrlega pripadnika se službeno stanovanje lahko dodeli tudi, če je imel pripadnik ob smrti vloženo prošnjo za službeno stanovanje in če je to edino stanovanje zakonca.

 

(9) Družinskemu članu umrlega policista se na podlagi odločitve ministra na predlog generalnega direktorja policije službeno stanovanje, ki ga je uporabljal umrli policist pred smrtjo tudi odproda, če je to za družinskega člana njegovo edino stanovanje in če za to obstajajo drugi utemeljeni razlogi.

 

(3) Zakoncu umrlega pripadnika se na podlagi odločitve ministra na predlog načelnika generalštaba službeno stanovanje, ki ga je uporabljal umrli pripadnik pred smrtjo, tudi odproda, če je to za zakonca njegovo edino stanovanje in če za to obstajajo drugi utemeljeni razlogi.

 Pri amandmajih na 88. člen ZODPol:

ZAHTEVA SPS IN PSS (AMANDMAJI)

ZAKON O SLUŽBI V SLOVENSKI VOJSKI

Amandmaji na 88. člen ZODPol:

 

(2) Uslužbenec policije ima pravico do znižane neprofitne najemnine za službeno stanovanje oziroma do subvencioniranja dela najemnine v višini, ki jo določi vlada na predlog ministra, če se preseli v stanovanje, ki ni oddaljeno več kot 20 kilometrov od kraja opravljanja službe.

Uslužbenec policije ima pravico do subvencioniranja dela najemnine še eno leto, če je zaradi službenih potreb razporejen na opravljanje službe v drug kraj in če se ne preseli v drugo stanovanje, za katero bi lahko uveljavljal subvencioniranje najemnine.

80. člen ZSSV:

 

(3) Ne glede na prejšnji odstavek ima pripadnik pravico do znižane neprofitne najemnine za službeno stanovanje oziroma do subvencioniranja dela stanarine v višini, ki jo določi vlada na predlog ministra, če se preseli v stanovanje, ki ni oddaljeno več kot 20 km od kraja opravljanja vojaške službe. Pripadnik ima pravico do subvencioniranja dela stanarine še eno leto, če je zaradi službenih potreb razporejen na opravljanje vojaške službe v drug kraj in če se ne preseli v drugo stanovanje, za katero bi lahko uveljavljal subvencioniranje stanarine. Pravico do znižane neprofitne najemnine za službeno stanovanje se podrobneje uredi v aktu, ki ureja uporabo in upravljanje stanovanjskega sklada ministrstva.

 

(3) Uslužbenec policije, ki je v policiji zaposlen več kot deset let in je več kot tri leta najemnik službenega stanovanja, ima pravico do odkupa tega stanovanja, če to stanovanje najemniku in družinskim članom najemnika, ki živijo z njim v skupnem gospodinjstvu, pomeni edino stanovanje. 

 

4. odstavek 30. člena Pravilnika o službenih stanovanjih Ministrstva za obrambo:

Komisija lahko na prošnjo najemnika, ki izpolnjuje pogoje za sklenitev najemne pogodbe za nedoločen čas, odloči o odprodaji službenega stanovanja najemniku, če mu to stanovanje pomeni edino stanovanje.

 

(4) Uslužbenec policije, ki je do upokojitve delal v policiji, lahko zaprosi za podaljšanje najemne pogodbe za službeno stanovanje za nedoločen čas oziroma za odkup takega stanovanja, če to stanovanje njemu in njegovim družinskim članom, ki živijo z njim v skupnem gospodinjstvu, pomeni edino stanovanje.

 

92. člen ZSSV:

(4) Pripadnik, ki je do upokojitve delal na ministrstvu, lahko zaprosi za podaljšanje najemne pogodbe za službeno stanovanje za nedoločen čas oziroma odkup takega stanovanja, če mu to stanovanje pomeni edino stanovanje. Podaljšanje najemne pogodbe oziroma odkup se mu omogoči pod pogoji in na način, določen z aktom, ki ureja uporabo in upravljanje s službenimi stanovanji v ministrstvu.

 

(5) Pod pogoji iz tretjega in četrtega odstavka tega člena imajo pravico do podaljšanja najemne pogodbe za službeno stanovanje za nedoločen čas oziroma odkup stanovanja tudi ožji družinski člani policista, ki je v času trajanja najema umrl ter tudi v primeru, če je policist pogrešan in zaradi te okoliščine niso izpolnjeni pogoji iz zakona, ki ureja nepravdni postopek, da pristojno sodišče pogrešanega policista razglasi za mrtvega.

3. odstavek 29. člena Pravilnika o službenih stanovanjih Ministrstva za obrambo:

Ožjemu družinskemu članu umrlega pripadnika se lahko na podlagi odločitve ministra, po predlogu načelnika generalštaba, službeno stanovanje, ki ga je uporabljal umrli pripadnik, tudi odproda, v skladu z določbo petega odstavka 30. člena tega pravilnika, če je to za ožjega družinskega člana njegovo edino

 

stanovanje in če za to obstajajo drugi utemeljeni razlogi.

 

(6) Ne glede na predpise, ki urejajo stvarno premoženje države, se prodaja stanovanj iz tretjega, četrtega in petega odstavka tega člena ter devetega odstavka 86. člena tega zakona izvede s sklenitvijo neposredne pogodbe z upravičencem za odkup.

 

 

 

 

5. odstavek 30. člena Pravilnika o službenih stanovanjih Ministrstva za obrambo:

Odkup službenega stanovanja za upravičence iz prvega odstavka 2. člena tega pravilnika se izvede v skladu z Zakonom o službi v Slovenski vojski z neposredno pogodbo (op. za pripadnike stalne sestave SV in uslužbence MORS, ki delajo na delovnih mestih, na katerih se opravlja vojaška služba).

(7) Minister predpiše podrobnejše pogoje in način izvajanja pravic iz prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena ter 86. člena tega zakona.

 

 

 

Na podlagi navedene primerjave, iz katere smo pri pripravi skupnih amandmajev v obeh sindikatih tudi izhajali, torej jasno izhaja, da trditve posameznih poslancev niso le napačne, temveč jasno in nedvoumno dokazujejo namerno zavajanje z neresnicami, s katerim se je skušalo tako SPS kot PSS prikazati kot dejavnika, ki ovirata sprejem zakona. Izrecno poudarjamo, da v besedilo predlaganega zakona nismo posegali, temveč smo na vložen predlog vložili dopolnitve, za katere smo utemeljeno pričakovali, da jih bodo poslanske skupine podprle in uredile socialni status policistov, ki bo medgeneracijsko usklajen, pravičen do vseh kategorij policistov in nenazadnje izenačen s statusom pripadnikov Slovenske vojske.

Žal so zaradi kratkovidnosti politike, ki pri socialno všečnih in medijsko izpostavljenih temah vidi le nabiranje (poceni) političnih točk, najbolj oškodovane tudi najbolj ranljive skupine policistov in njihovih družin. 

Naj zgolj za lažjo predstavo izpostavimo resničen primer policista – najemnika službenega stanovanja, ki je umrl naravne smrti (bolezen), družina z majhnimi otroci pa je ostala sama, samo z minimalno plačo partnerke pokojnega v kraju, kamor se je iz domačega okolja preselila izključno zaradi njegove službe. Politika se ob takšnem odnosu, kot jo je pokazala včeraj, zanjo zagotovo ne zmeni, saj svoje zgodbe ni predstavila v medijih, zato jo v spremembah ZODPol niso želeli zaščititi.

Nadaljnji primer se je zgodil pred dobrim mesecem dni, ko je administratorka na policijski postaji, ki je želela odkupiti službeno stanovanje, le tega zaradi sistema javne dražbe pri odkupu službenih stanovanj (ki mimogrede za pripadnike SV ne velja!), izgubila, saj je nepremičninska agencija na dražbi višala ponudbo vse do zneska, ko najemnica (uslužbenka policije) finančno stroška ni več zmogla.

Tretji primer je družina pogrešanega policista, ki zaradi okoliščine, da ni najden mrtev ni upravičena niti do podaljšanja najemne pogodbe, niti do družinske pokojnine za majhne otroke in je preživetje z eno plačo, ob najemu profitnega stanovanja praktično nemogoče.

Drugih primerov, s katerimi se v sindikatih srečujemo vsakodnevno, ne bomo niti omenjali, saj so si politiki »umili« roke pred javnostjo. A so s popravo ene krivice, naredili veliko novih! Izgovorov tokrat ne morejo imeti, saj so bili prav z dopisi sindikatov pravočasno in vsebinsko utemeljeno opozorjeni na posledice takšnega ravnanja.

 

Spoštovani! Sami si ustvarite mnenje o izrečenih besedah posameznih poslancev, ki so pod krinko reševanja socialnih problemov upokojenih policistov, posegli v pravico najmanj štirih socialno ogroženih skupin policistov in drugih zaposlenih v policiji. 

Žal lahko spet ugotovimo, da v zadnjih 26 letih slovenskim politikom več pomeni všečen nastop pred televizijskimi kamerami, kot pa dejansko reševanje konkretnih problemov državljanov. Še zlasti pa to velja za predvolilni čas, v katerem smo tudi že danes!

Upamo, da si boste na podlagi prikazanih primerjav med predlogom obeh sindikatov in ureditvijo, ki so jo deležni pripadniki Slovenske vojske, lahko ustvarili realno sliko o tem, koliko policistke in policisti pomenimo slovenski politični eliti. Že vseh 26 let smo postavljeni v podrejen položaj, saj politiki očitno ni v interesu, da policija deluje dobro, z zadovoljnimi policisti, ki imajo zagotovljeno socialno varnost, kot se to za vsako normalno državo spodobi!

Verjamemo, da ste si na podlagi prikazanih dejstev ustvarili lastno mnenje o tem, kaj pomeni biti »proti« nekemu predlogu in kaj pomeni biti proti parcialnemu urejanju problematike na račun všečnosti.

Ob tej priložnosti javnosti in celotni politični eliti jasno sporočamo, da v obeh sindikatih ne bomo odnehali, temveč bomo od politikov z vsemi oblikami sindikalnega boja zahtevali izpolnitev njihovih besed o tem, kako mora država poskrbeti za tiste, ki  skrbimo za varnost njenih prebivalcev! Na preizkušnjo bomo postavili prav njihove lastne besede!

 

S spoštovanjem!

 

        mag. Kristjan MLEKUŠ                                                                                       Radivoj UROŠEVIČ

          v.d. predsednika SPS                                                                                            predsednik PSS

]]>
http://pss-slo.org/?feed=rss2&p=5060 0